Cilj te študije je bil razviti in validirati analizno metodo za določanje estrona, 17ß-estradiola, 17a-etinilestradiola in diklofenaka v vzorcih površinske vode do meje ali pod mejnimi vrednostmi kvantifikacije, kot je določeno v Sklepu 2015/495/EU. Metoda temelji na ekstrakciji na trdnem nosilcu 10 L vzorcev površinskih voda z uporabo Atlantic® HLB diskov HLB v polavtomatskem sistemu (SPE-DEX® 4790) in analizo z GC-MS. Izkoristek ekstrakcij je variiral med 75,9% in 120%, z mejami kvantifikacije 0,290 ng L- 1 za estron, 1,37 ng L- 1 za 17ß - estradiol, 0,724 ng L- 1 za 17? - etinil estradiol in 0,119 ng L- 1 za diklofenak . Kljub ekstrakciji 10 L vzorca so dobljene meje kvantifikacije presegale tiste določene v Sklepu 2015/495 / EU v primeru 17ß-estradiola in 17a-etinilestradiola, medtem ko so bile mejne vrednosti za estron in diklofenak nižje. Metoda je bila uporabljena na šestih slovenskih površinskih vodah, edina zaznana spojina pa je bila diklofenak (0,313 ng L- 1 –5,69 ng L- 1). Po naših podatkih je to prva študija, ki poroča o ekstrakciji na trdnem nosilcu velikega volumna z uporabo diskov za določanje estrona, 17ß-estradiola, 17a-etinilestradiola in diklofenaka v površinskih vodah.
COBISS.SI-ID: 30322727
Naša študija poroča o razvoju metode za določitev 48 novih organskih onesnažil (CEC), vključno s tremi produkti transformacije diklofenaka (TP) v površinski (SW) in odpadni vodi (WW). Validirana metoda je bila uporabljena za analizo 43 SW in 52 vzorcov WW, vorčenih na devetih lokacijah. V Evropi smo prvič poročali o prisotnosti desetih bisfenolov v WW in 14 bisfenolov v SW. Med vsemi 48 ciljnimi CEC je bilo 21) LOQ v pritokih in 20 v iztokih. V skladu s pričakovanji na osnovi masnih obremenitev pritokov čistilnih naprav, v Sloveniji uživamo kofein v večjih količinah (105.000 mg na dan - 11000 prebivalcev) v primerjavi z ostalimi Evropskimi državami, medtem ko se aktivne farmacevtske učinkovine (API) uporabljajo v manjših količinah. Odstranitev je bila pozimi slabša pri štirih bisfenolih (17–78%), enem konzervansu (36%) in štirih API (-14–91%). Na splošno so umetna mokrišča najslabše (0–80%) in najbolj nedosledno odstranjevala onesnažila (SD) 40% za nekatere CEC) v primerjavi z drugimi tehnologijami čiščenja. Z razvito metodo smo uspeli kvantificirati tudi bisfenol S v SW ((36.2ngL-1). Okoljsko tveganje je bilo ocenjeno s količniki tveganja (RQs), ki temeljijo na podatkih WW in SW. Dva UV-filtra (oksibenzon in dioksibenzon), estron in triclosan sta kljub svoji nizki koncentraciji predstavljala srednje do visoko okoljsko tveganje z RQ med 0,282 (za HM-BP) in 15,5 (za E1).
COBISS.SI-ID: 31503911
V članku predstavljamo splošen pregled hidrodinamske kavitacije (HC) kot postopka za čiščenje vode in pa rezultate naših raziskav, kjer smo ocenili uspešnost odstranitve izbranih zdravilnih učinkovin, cianobakterij, zelenih mikroalg, bakterij in virusov v vodnem mediju tekom postopka HC. V študiji smo pokazali, da se lahko HC manifestira v različnih oblikah, od katerih ima vsaka svoj lasten mehanizem. Zaradi neupoštevanja slednjega smo v preteklosti s postopkom HC dosegali slabše rezultate. V naši študiji smo dokazali, da je za uspešno odstranitev različnih onesnažil potreben drugačen tip HC (z drugačnim mehanizmom odstranitve). Trenutno se HC ne uporablja za rutinsko čiščenje voda. Vseeno pa smo z zadnjimi rezultati pokazali velik potencial HC, saj bi nadaljnja optimizacija lahko vodila do uspešnega postopka čiščenja z nizkimi obratovalnimi stroški.
COBISS.SI-ID: 3649871
V študiji poročamo o ekotoksičnosti in genotoksičnosti ciklofosfamida (CP), ifosfamida (IF), karboksi-ciklofosfamida (CPCOOH), keto-ciklofosfamida (ketoCP) in N-dekloroetil-ciklofosfamida (NdCP). Strupenost smo dokazali za CPCOOH (EC50 = 17,1 mg L-1) na cianobakteriji Synecococcus leopoliensis. Izmerjena strupenost mešanice je bila višja od predvidene z modelom. Z SOS/umuC testom smo dokazali genotoksičnost CP, CPCOOH in zmesi v prisotnosti metabolne aktivacije, CPCOOH pa je bil genotoksičen tudi v odsotnosti metabolne aktivacije. Ta ugotovitev je pomembna, saj lahko CPCOOH neposredno vpliva na DNK netarčnih organizmov v okolju. Z UV obsevanjem vzorcev, ki so vsebovali CP in IF, smo dosegli učinkovito razgradnjo obeh spojin, obsevani vzorci pa so ohranili nestrupenost na S. leopoliensis. V tej študiji kot prvi opisujemo ekotoksičnost in genotoksičnost preiskovanih citostatikov ter njihove zmesi. Rezultati kažejo, da sta pomembni ocena strupenosti in spremljanje pojavnosti tudi drugih metabolitov /transformacijskih produktov, ki so potencialno nevarnejši kot izhodne spojine.
COBISS.SI-ID: 3706959
Naša študija poroča o pojavnosti osmih bisfenolov (BP): bisfenola AF (BPAF), bisfenola AP (BPAP), bisfenola B (BPB), bisfenola C (BPC), bisfenola E (BPE), bisfenola F (BPF), bisfenola S (BPS) in bisfenol Z (BPZ) v odpadnih vodah (WWs). Za analizo petih slovenskih čistilnih naprav (ČN) in prilivov iz industrijskih, komercialnih in stanovanjskih virov v kanalizacijske sisteme dveh zajetij (Domžale- Kamnik (DK) in Ljubljana (LJ)) smo uporabili predhodno validirano metodo z mejami detekcije (LODs) na območju ng L-1. Prisotnost vseh BP smo potrdili v treh prilivih v DK ztajetju in dveh prilivih v LJ zajetju. Visoke kumulativne koncentracije vseh BP smo določili v WW, ki prihajajo iz obratov za predelavo hrane (LJ: 3030 ng L - 1; DK: 599 ng L-1). Visoka frekvenca detekcije je bila opažena v WW dveh kemičnih čistilnic (6 BP za LJ in 8 BP za DK). Analiza WW iz čistilnih naprav je v pritokih pokazala le prisotnost BPF (36,7 ng L-1) in BPS (40,6 ng L-1) ) LODs , medtem ko smo več BP določili v iztokih. BPZ je bil prisoten v najvišji koncentraciji (403 ng L-1 pri ČN-DK). Na splošno so bili bisfenoli odstranjeni v veliki meri (? 96,2%). Poleg tega prvič poročamo o prisotnosti BPC ) LOD.
COBISS.SI-ID: 30884135