Granuliran zeolit Y brez veziva smo posintezno modificirali z namenom optimizacije materiala za shranjevanje toplote za nižje temperature aktivacije. Uporabili smo postopke, kot je obdelava z EDTA, z HCl in ionska izmenjava (Mg2+) s kislinsko obdelavo, vse z namenom znižanja temperature desorpcije in optimiziranja gostote shranjevanja. Vsi modificirani vzorci so pokazali zmanjšanje temperature desorpcije od 10 do 30 °C v primerjavi z nemodificiranim vzorcem; povečana je bila samo temperatura desorpcije ionsko izmanjanega in nato kislinsko obdelanega vzorca. Natančno smo preučili učinek različnih obdelav na strukturne lastnosti materialov, vključno z nastankom strukturnih defektov. Gostoto shranjevanja energije naših materialov smo primerjali z enim od trenutno uporabljanih adsorbentov (zeolit X) in izračunali povišanje do 50%.
COBISS.SI-ID: 6387482
Učinkovitost tehnologij za shranjevanje toplote, ki temeljijo na sorpciji, je pogojena z zmogljivostjo uporabljenih sorbentov. Zato so potrebni sorbenti z visoko kapaciteto sorpcije vode in temperaturo regeneracije od 80 do 150 °C. Vgradnja higroskopske soli, kot je kalcijev klorid v porozne materiale, je logična strategija za povečanje sposobnosti sorpcije vode. To delo poroča o študiji razvoja kompozitov z matrico PHTS (zamašena šesterokotna templatna silikatna) s povprečno velikostjo por 5,7 nm in različnimi količinami kalcijevega klorida (4, 10, 20 mas.%) za shranjevanje sončne toplote. Kompozite smo pripravili z impregnacijsko metodo. Strukturne lastnosti smo določili z rentgensko difrakcijo (XRD), dušikovo fizisorpcijo, elektronsko mikroskopijo (SEM) in transmisijsko elektronsko mikroskopijo (TEM). Pokazali smo, da je CaCl2 naložen v mikro- in mezopore matrice. Nastali CaCl2-PHTS materiali so bili uporabljeni za sorpcijo vode pri 40 ° C, in pokazali povečanje kapacitete za vezavo vode z višjo količino kalcijevega klorida od 0,78 g / g do 2,44 g / g suhega kompozita. Po 20 ciklih sorpcije / desorpcije med temperaturami 140 ° C in 40 ° C smo opazili majhno zmanjšanje vezave vode, kar kaže na dobro stabilnost teh kompozitov v cikličnih pogojih.
COBISS.SI-ID: 39873541
Hidrofilni porozni materiali so zelo obetavni materiali za skladiščenje in transformacijo energije na osnovi vodne sorpcije. V tej študiji se kot material za shranjevanje energije predlaga porozni, zeolitom podobni aluminofosfat s topologijo LTA (Linde tip A). V skladu s sorpcijskimi in kalorimetričnimi preskusi je aluminofosfat boljši od vseh drugih zeolitnih in kovinsko-organskih poroznih materialov, ki so bili testirani do sedaj. Adsorbira vodo v zelo ozkem intervalu relativnega tlaka (0,10 (p/p0 (0,15) in ima boljši izkoristek vode (0,42 g g-1) in zmogljivost shranjevanja energije (527 kW h m-3). Prav tako kaže izjemno hidrotermično stabilnos; po 40 ciklih adsorpcije/desorpcije se njegova zmogljivost zmanjša za manj kot 2%. Desorpcijska temperatura za ta material, ki je eden od ključnih parametrov v aplikacijah, je nižja od desorpcijskih temperatur drugih testiranih materialov za 10–15 ° C. Na mikroskopski lestvici smo mehanizem sorpcije v AlPO4-LTA pojasnili z rentgensko difrakcijo, meritvami jedrske magnetne resonance in računskimi pristopi.
COBISS.SI-ID: 6070810
Glavni cilj raziskave je bil razvoj adsorpcijskega hranilnika toplote z rabo sončne energije za stanovanjski ogrevalni sistem, in prikaz novega načina shranjevanja energije. Glavna značilnost omenjenega sistema shranjevanja toplote je ohranjanje energije za daljše časovno obdobje (sezonsko shranjevanje toplote) oz. dokler sta adsorbent in adsorbat ločena. V tej raziskavi je prikazan vpliv več parametrov na sistem adsorpcijskega shranjevanja toplote kot so: količina shranjene toplote, vstopna in izstopna temperature vode, masni pretok vode in nasičenje adsorbenta. Uporabljen je bil adsorbent HX-13 v obliki granul. Glede na rezultate lahko zaključimo, da je nizka shranjena toplota posledica nizke hidrofilnosti uporabljenega adsorbenta, za kar so potrebne nadaljnje raziskave.
COBISS.SI-ID: 15757339
Aktualna nacionalna in evropska energetska strategija spodbuja k rabi obnovljivih virov energije. Shranjevanje toplote omogoča različne možnosti v snovanju sistemov z obnovljivimi viri energije. Zaradi visoke gostote energije in nižjih toplotnih izgub v primerjavi s senzibilnim in latentnim hranilnikom toplote je termokemično shranjevanje toplote vzbudilo pozornost med raziskovalci. Med drugim pa je sončna energija označena kot obnovljiv vir energije z najvišjim potencialom. V predstavljenem delu je prikazan pregled tehnologij termokemičnega shranjevanja toplote in sistemov s poudarkom na sistemih v stavbah, ki vključujejo rabo sončne energije. Pregled raziskav temelji na uporabi snovi za shranjevanje, konfiguracije sistema in modelov za napoved in optimizacijo delovanja sistema.
COBISS.SI-ID: 15839515