Vlogo dejavnikov, ki prispevajo k sprejemanju različnih vrst podpornih tehnologij med starejšimi, preučuje vedno večje število raziskovalcev. Opisana študija predstavlja prispevek k področju z intervencijsko študijo z uporabo mešanih metod, ki je bila sestavljena iz izhodiščne in naknadne telefonske ankete ter polstrukturiranih intervjujev. Cilj študije je bil ovrednotiti uporabniško izkušnjo in potencialno prepoznati nadaljnje dejavnike sprejemanja sistemov e-oskrbe ter odnose med njimi. Tri skupine sodelujočih so testirale in ocenjevale različne podporne tehnologije: (1) starejši so testirali mobilne in nosljive naprave, (2) neformalni oskrbovalci pa so na daljavo spremljali dogodke, ki so jih beležili sistemi e-oskrbe, ki so bili nameščeni v domovih njihovih (3) oskrbovancev. Ugotovitve kažejo na heterogene potrebe in pričakovanja, ki jih imajo do sistemov e-oskrbe vse tri skupine. Rezultati razkrivajo tudi strah starejših, da v primeru nujne potrebe po pomoči te ne bi prejeli dovolj hitro. Kot pomembna kazalnika uporabe sistemov e-oskrbe med neformalnimi oskrbovalci ter njihovimi oskrbovanci se kažeta občutek varnosti ter pomirjenost. Posredno rezultati razkrivajo tudi pomembnost intervencijskih študij ter študij z uporabo mešanih metod kot orodij za bolj celovito razumevanje dejavnikov sprejemanja podpornih tehnologij.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34992733V prispevku predstavljamo teoretsko in empirično podprt tristopenjski model vključevanja uporabnikov v razvoj pametnih storitev na področju aktivnega in zdravega staranja. Model temelji na metodološkem premiku k vključujočemu in k uporabniku usmerjenemu raziskovanju, ki končne uporabnike pametnih storitev, ki temeljijo na informacijski in komunikacijski tehnologiji, involvira v vse stopnje raziskovanja in razvoja storitev. V prispevku je podrobno predstavljen izbrani primer uporabe modela, kjer so kot uporabniki vključeni starejši ter njihovi neformalni in formalni oskrbovalci. Z dodatnimi praktičnimi primeri je nakazana robustnost modela in možnost njegove prilagoditve specifičnim raziskovalnim ciljem, ki vključujejo kombinacijo uporabe kvalitativnih in kvantitativnih metod zbiranja in analize podatkov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34384733Zaradi eksponentne rasti starejšega prebivalstva se pojavlja potreba po razvoju rešitev oddaljene oskrbe za podporo neformalnim oskrbovalcem, kar starostnikom omogoča, da ostanejo samostojni in se starajo doma. Uporabnost takšnih rešitev je ključna za učinkovito uporabo, zato smo uporabili hevristično ocenjevanje za oceno uporabniškega vmesnika v na novo razviti mobilni aplikaciji za oddaljeno oskrbo – TeleStiki. Naš cilj je bilo zagotoviti smernice za podobne rešitve oddaljene oskrbe na podlagi obstoječih raziskav in rezultatov hevrističnega ocenjevanja. Opazili smo, da (med drugimi kriteriji) v številnih aplikacijah manjka pomoč za uporabnike, zato je v aplikacije potrebno dodati nastavitve ali gumb za pomoč. Te smernice bi lahko vodile v podobne rešitve v prihodnosti glede načinov izboljševanja uporabniških vmesnikov v mobilnih aplikacijah za oddaljeno oskrbo in posledično bi izboljšali uporabniško izkušnjo s podporo staranju v domačem okolju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 21567766Segment populacije stare 65 let ali več narašča, zato potrebujemo rešitve/posredovanja za zagotavljanje kakovostnega staranja. Čeprav so bile nekatere rešitve že razvite, primanjkuje primernih orodij razvitih posebej za neformalne oskrbovalce, kar bi starejšim omogočalo, da čim dlje ostanejo neodvisni v svojih domovih. Cilj te študije je bilo oblikovanje prototipa mobilne aplikacije, ki neformalnim oskrbovalcem omogoča nadzor nad vsakodnevnimi aktivnostmi starejše osebe s pomočjo podatkov, ki jih prejme iz oddaljenih senzorjev, nameščenih v domu starostnika. Študija je sestavljena iz treh faz: (i) pregled sorodnih rešitev; (ii) razvoj prototipa aplikacije za aktivno staranje; (iii) ocenjevanje. Zadnja faza je sestavljena iz ocenjevalnega postopka, kjer je bil uporabljen vprašalnik za merjenje uporabniške izkušnje (UEQ). Rezultati kažejo, da prototip aplikacije spada med 10% najboljših rezultatov glede jasnosti, učinkovitosti, zanesljivosti in novosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 20774422Z naraščanjem pričakovane življenjske dobe se bodo povečale tudi potrebe bo dolgotrajni in posledično neformalni oskrbi. Uporaba tehnologij eOskrbe ima velik potencial pri naslavljanju izzivov, ki so povezani z demografskimi spremembami in zmanjšanim potencialom za nudenje oskrbe. Malo pa je znanega o potencialu tehnologij eOskrbe v povezavi s psihološkimi učinki njihove uporabe pri neformalnih oskrbovalcih. Pregled literature, ki temelji na okvirju Arkseyja in O'Malleyja, zajema 16 študij, objavljenih po letu 2013. Vanj so vključeni recenzirani članki, napisani v angleščini, ki preučujejo uporabo tehnologij eOskrbe v neformalni oskrbi in psihološke učinke njihove uporabe za neformalne oskrbovalce. Iz pregleda so bile izključene neznanstvene študije in študije, ki so se osredotočile na psihološko svetovanje ali usposabljanje prek interneta ali telefona. Iskanje je bilo izvedeno oktobra 2017 v bazah Academic search complete, Scopus, ProQuest in Science Direct. Preučevali smo psihološke učinke tehnologij eOskrbe pri neformalnih oskrbovalcih starejših. Identificirane so bile tri širše teme: a) pomirjenost neformalnih oskrbovalcev, b) pozitivni psihološki učinki, obremenjenost in kakovost življenja ob uporabi tehnologij eOskrbe, c) negativni učinki tehnologije na neformalne oskrbovalce. Pregled je pokazal tudi, da je bil pozitiven psihološki učinek najpogosteje povezan s tehnologijami eOskrbe, ki omogočajo spremljanje na daljavo. Raziskava je pokazala pomanjkanje raziskav o psiholoških učinkih tehnologij eOskrbe za neformalne oskrbovalce. V analiziranih študijah so bili najpogosteje omenjeni neformalni oskrbovalci oseb z demenco, kar lahko pripišemo naravi bolezni in veliki potrebi po oskrbi. Drugo odprto vprašanje je, če bi se psihološki učinki izboljšali, v kolikor bi imeli načrtovalci in oblikovalci v mislih potrebe, vizijo in težave neformalnih oskrbovalcev. Dandanes se namreč oblikovalci IKT večinoma osredotočajo na njihove funkcionalnosti in aplikacije. Rezultati nakazujejo močno povezavo med varnostjo starejših in pomirjenostjo oskrbovalcev, do katerih vodi uporaba tehnologij eOskrbe. Četudi so se v študijah pojavljala nekatera nasprotja, je bilo mogoče v njih vsaj delno identificirati dokaze, ki govorijo v prid uporabi tehnologij eOskrbe pri zmanjševanju negativnih psiholoških učinkov (npr. zmanjšanje obremenjenosti in večja pomirjenost neformalnih oskrbovalcev). Celoten članek je sprejet v objavo, a še ni bil objavljen: Kaja Smole-Orehek, Simona Hvalič-Touzery, Andraž Petrovčič, Vesna Dolničar, Matjaž Debevc, Ines Kožuh. Psychological outcomes of eCare technologies use for informal carers: a scoping study. Gerontechnology (ISSN: 1569-1101).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35873629