Priča smo razvoju različnih podpornih tehnologij (PT) na osnovi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), katerih cilj je starejšim olajšati soočanje s socialnimi in zdravstvenimi težavami. Obenem lahko takšne tehnologije (neformalnim) oskrbovalcem zmanjšujejo breme pri nudenju pomoči starejšim. Vendar številne na IKT temelječe PT, kot so senzorski sistemi pametnih domov, ki zagotavljajo neprekinjeno podporo v realnem času, in s tem starejšim omogočajo, da lahko dlje časa samostojno živijo doma, pri končnih uporabnikih niso množično razširjene. Na eni strani je omejen dostop pogojen s pomanjkanjem materialnih virov, ki so povezani s tehničnimi zahtevami ter potrebnimi finančnimi vložki kot predpogoji za uporabo tovrstnih PT. Na drugi strani so takšne PT v kontekstu njihove dostopnosti in razumljivosti za starejše redko prepoznane kot uporabnikom prijazne. Hkrati pa tudi niso oblikovane na način, da bi se ujemale z njihovimi potrebami glede zdravstvene in socialne nege. Kot alternativo za hitrejše širjenje tovrstnih PT strokovnjaki predlagajo pametne telefone, ki so vedno bolj razširjeni tudi med starejšimi. V pametne telefone vgrajene senzorske tehnologije (npr. pospeškometer, GPS, žiroskop) je namreč mogoče uporabiti v mobilnih aplikacijah kot PT za namene zagotavljanja zdravstvene nege in socialne opore starejšim. Mnogo aplikacij z vgrajenimi PT za starejše je že dostopnih na trgu, vendar je o dejavnikih sprejemanja PT na pametnih telefonih znanega le malo. Pretekle raziskave so se večinoma osredotočale na sprejemanje pametnih telefonov med starejšimi ali pa so preučevale sprejemanje samostojnih PT. Tukajšnja študija ima zato tri cilje. Prvi cilj je sistematičen pregled dejavnikov, ki so povezani s sprejemanjem pametnih telefonov in PT med starejšimi, na osnovi modela sprejemanja tehnologij (angl. TAM). Drugi cilj je razvoj integriranega teoretskega modela z naborom hipotez o dejavnikih sprejemanja PT na pametnih telefonih. Zadnji cilj pa se nanaša na empirično testiranje hipotez iz teoretskega modela na podatkih iz nacionalne reprezentativne ankete, izvedene decembra 2015 na vzorcu 1600 prebivalcev RS, starejših od 55 let. Poleg preverjanja hipotez, bodo rezultati modela strukturnih enačb uporabljeni tudi pri razpravi o omejitvah ter mogočih usmeritvah za nadaljnje delo na tem področju.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34104669Razširjenost podpornih tehnologij (PT) na osnovi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) je med starejšimi zelo omejena. Kot alternativo za hitrejše širjenje PT za namene zdravstvene nege in socialne opore strokovnjaki predlagajo uporabo pametnih telefonov. Pravzaprav je na trgu že dostopnih precej aplikacij z vgrajenimi PT, ki so namenjene starejšim. Po drugi strani pa je o dejavnikih sprejemanja PT na pametnih telefonih znanega le malo. Medtem ko so se nekatere pretekle raziskave večinoma osredotočale na sprejemanje pametnih telefonov med starejšimi oziroma so preučevale sprejemanje samostojnih PT, naša študija združuje kombinacijo tehnoloških, individualnih ter družbenih dejavnikov sprejemanja različnih vrst PT na pametnih telefonih. Študija je bila izvedena decembra 2015 na nacionalnem reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, starejših od 55 let (n=1581). Rezultati so pokazali, da: - Starejši kažejo zmerno zanimanje za različne vrste PT na pametnih telefonih. - Je zanimanje za PT, ki so namenjene negi, večje, kot zanimanje za PT, ki so namenjene zdravju in socialni opori. - So značilnosti anketirancev, povezane z dojemanjem tehnologije nasploh, zelo pomemben prediktor sprejemanja vseh vrst PT. - Socio-demografske in ekonomske značilnosti anketirancev z vsemi PT niso povezane na enak način. - Kronična zdravstvena stanja igrajo pomembno vlogo le pri sprejemanju PT, namenjenih zdravju. - Starejši, ki živijo sami, kažejo odklonilen odnos do PT; zdi se, da jih dojemajo kot nadomestek in/ali potencialno grožnjo osebnemu nudenju pomoči in zdravstvenih storitev.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 34302557V sklopu študije E-oskrba - pomoč na daljavo je bila izvedena intervencijska pilotna raziskava. V prvem delu raziskave sta bili na osnovi longitudinalnega panelnega zaporednega načrta izvedeni dve anketi, v katerih je bilo anketiranih 17 svojcev (neformalnih oskrbovalcev), ki skrbijo za starejše (oskrbovance), v domovih katerih so bile nameščene štiri različne ambientalne storitve, ter 11 starejših. Slednji so testirali štiri različne prenosne naprave, in sicer dva detektorja padca in dva pametna telefona, namenjena starejšim. V drugem delu raziskave so bili izvedeni intervjuji s sedmimi neformalnimi oskrbovalci, ki so v prvi anketi intervencijske pilotne raziskave pristali na sodelovanje v poglobljenih intervjujih in njihovimi oskrbovanci. Rezultati so pokazali, da: - So potrebe potencialnih uporabnikov storitev e-oskrbe zelo različne in se lahko hitro spremenijo. - Je nakup storitve e-oskrbe kompleksen odločitveni proces, v katerem sodelujeta oba, oskrbovalec in oskrbovanec. - Je potrebno oskrbovalcem in oskrbovancem čim bolj jasno predstaviti prednosti storitev e-oskrbe. - Oskrbovanci ob začetku uporabe potrebujejo njim prilagojeno uvajanje in podporo. - Je nujno, da oprema in klicni center delujeta brezhibno.
F.11 Razvoj nove storitve
COBISS.SI-ID: 34745693