Zaganjalniki na pametnih telefonih so bili predlagani kot sredstvo za povečanje uporabe pametnih telefonov in podpornih tehnologij med starejšimi osebami. Zaganjalniki so lahko oblikovani tako, da starejšim osebam olajšajo uporabo pametnih telefonov z obravnavanjem percepcijskih, kognitivnih in motoričnih sprememb, ki bi lahko ovirale njihovo zmožnost upravljanja pametnih telefonov. Vendar pa trenutno obstaja malo raziskav, ki analizirajo značilnosti in ovrednotijo uporabnost zaganjalnikov s prilagojenim uporabniškim vmesnikom za starejše osebe. Zatorej predstavljamo študijo, v kateri smo s pomočjo hevristične evalvacije primerjali niz komercialnih zaganjalnikov za pametne telefone s prilagojenim uporabniškim vmesnikom in podpornimi tehnologijami za starejše osebe. Rezultati so pokazali, da so v večini zaganjalnikov na voljo le osnovne funkcionalnosti (npr. klici, sporočila, stiki) in le ena podporna tehnologija (npr. klic v sili). Čeprav med njimi, z vidika uporabnosti, obstajajo velike razlike, poročamo tudi o omejeni ustreznosti uporabniških vmesnikov zaganjalnikov za naslavljanje potreb in zmožnosti starejših oseb. Ugotovljene so bile zlasti težave z uporabnostjo, povezane z vsebino in zaznavanjem, ki omejujejo zmožnost starejših oseb za reševanje napak, kot tudi vizualni, zvočni in haptični dostop do informacij, ki jih zagotavlja uporabniški vmesnik. Zanimivo je, da so imeli zaganjalniki z večjim naborom funkcionalnosti in podpornih tehnologij v povprečju manj težav z uporabnostjo. Ta ugotovitev nakazuje, da zmanjševanje števila funkcionalnosti ne predstavlja nujno ustrezne rešitve za povečanje uporabnosti zaganjalnika. Namesto tega je potrebnega več razvoja, temelječega na raziskavah, v katerem morajo biti bolj upoštevana priporočila za starejšim prijazno oblikovanje uporabniških vmesnikov na pametnih telefonih.
COBISS.SI-ID: 35265885
Smernice za oblikovanje in kontrolni seznami so lahko uporaben pripomoček pri razvoju in vrednotenju oblike uporabniškega vmesnika mobilnega telefona za starejše osebe. Študija preučuje dimenzije uporabnosti oblike mobilnih telefonov za starejše osebe ter z njimi povezane spremembe v kontekstu časa in tipa naprave (navadni ali pametni mobilni telefoni). Izvedeno je bilo ekspertno kodiranje osmih smernic in kontrolnih seznamov za oblikovanje mobilnih telefonov za starejše osebe, ki so nastali med letoma 2006 in 2014. Rezultati ekspertnega kodiranja kažejo, da se smernice oblikovanja in kontrolni seznami najpogosteje osredotočajo na dejavnike, povezane z vidnim in tipnim zaznavanjem (npr. visok kontrast, vrsta tipk in velikost tipk), medtem ko redko naslavljajo različne elemente besedilnega vmesnika (npr. enostavnost vnosa besedila, povratna informacija tipk in vrsta pisave). Skozi čas so smernice oblikovanja in kontrolni seznami postali bolj kompleksni v smislu povprečnega števila vključenih kategorij in dimenzij uporabnosti. V splošnem se smernice za pametne telefone bolj osredotočajo na zaslon, zaslon na dotik, besedilo in dejavnike, povezane z zunanjostjo naprave, medtem ko smernice za navadne mobilne telefone poudarjajo uporabnost tipkovnice in menijev. Poleg potencialnih dimenzij uporabnosti, ki jih je mogoče razširiti v smernice, študija poudarja tudi potrebo po napredku na konceptualnem in empiričnem področju preučevanja ergonomije in dimenzij uporabnosti drugih mobilnih naprav z majhnimi zasloni, kot so tablični računalniki in nosljive naprave, ki se jih uporablja na področju tele-oskrbe in tele-zdravja za spremljanje dnevnih aktivnosti in merjenje vitalnih znakov.
COBISS.SI-ID: 35061597
Zaganjalniki za pametne telefone, namenjeni starejšim, so bili oblikovani tako, da starejšim s kognitivnimi in funkcionalnimi omejitvami olajšajo rokovanje s pametnim telefonom. Četudi obstajajo dokazi o večji uporabnosti pametnih telefonov z nameščenimi starejšim prilagojenimi zaganjalniki, je znanega le malo o tem, kako oblika in kompleksnost njihovega uporabniškega vmesnika vplivata na učinkovitost njihove uporabe v primerjavi s standardnim Android uporabniškim vmesnikom. S tem namenom smo izvedli študijo, ki je temeljila na sumativnih testih uporabnosti, v katerih je sodelovalo 50 uporabnikov pametnega telefona, starejših od 60 let. Študija je imela dva cilja, in sicer ugotoviti, ali se starejšim prilagojen zaganjalnik, v primerjavi s standardnim Android zaganjalnikom, pri uporabi izkaže za boljšega, ter preučiti odnos med kompleksnostjo uporabniškega vmesnika in uporabnostjo pri obeh zaganjalnikih. Rezultati testov uporabnosti, pri katerih je vsak sodelujoči na obeh vmesnikih reševal 10 vnaprej določenih nalog, so pokazali, da je učinkovitost obeh zaganjalnikov (tj. natančnost doseganja zastavljenega cilja pri vsaki od nalog) primerljiva, pri čemer pa se je starejšim prilagojen zaganjalnik izkazal za nekoliko boljšega v smislu uspešnosti izvajanja nalog (tj. čas porabljen za izvajanje nalog). Rezultati kažejo tudi, da je manjša kompleksnost uporabniškega vmesnika povezana z večjo učinkovitostjo in uspešnostjo, kar kaže na to, da lahko starejšim prilagojeni zaganjalniki z zmanjšano kognitivno kompleksnostjo, pri katerih je za izvedbo nalog potrebnih manj korakov in obstaja manj alternativnih poti za dosego cilja, vodijo k večji stopnji uporabe pametnih telefonov med starejšimi.
COBISS.SI-ID: 35724893
V raziskavah digitalnih neenakosti je bil popisan niz praks, povezanih z uporabo interneta, ki pod vprašaj postavljajo binarno delitev na uporabnike in neuporabnike interneta. Zlasti pri starejših je bilo ugotovljeno, da jih veliko ne uporablja interneta, vendar namesto tega, da zanje opravijo stvari na spletu, prosijo člane svojih osebnih omrežij, s čimer internet uporabljajo prek posrednikov. Ker so pretekle študije pokazale, da so otroci in vnuki pomemben vir pomoči pri uporabi interneta, se v članku lotevamo pojma medgeneracijske solidarnosti kot konceptualne osnove za razumevanje odnosa med omrežji socialne opore in uporabo interneta prek posrednikov med neuporabniki interneta. Pri tem se opiramo na koncept funkcionalne medgeneracijske solidarnosti, ki se nanaša na pogostost medgeneracijske izmenjave virov in storitev ter zajema različne oblike pomoči in podpore med dvema generacijama. Empirično v članku preučujemo, kako sta dva tipa omrežij socialne opore s svojimi lastnostmi povezana z uporabo interneta prek posrednikov. Rezultati multivariatne analize anketnih podatkov, zbranih na nacionalno reprezentativnem vzorcu kažejo, da so pri primerjavi emocionalnih in družabnih omrežij opore z uporabo interneta prek posrednikov povezana le slednja: neuporabniki interneta, ki imajo v svojih družabnih omrežjih opore otroke in vnuke, bodo bolj verjetno uporabljali internet prek posrednikov. Rezultati kažejo tudi, da so mlajši neuporabniki interneta, z višjo doseženo izobrazbo, ki imajo otroke in živijo v urbanem okolju, bolj nagnjeni k uporabi interneta prek posrednikov, ne glede na vrsto socialne opore. Ugotovitve nakazujejo pomembnost empiričnega preučevanja različnih vidikov funkcionalne solidarnosti, saj so učinki na uporabo interneta prek posrednikov odvisni od vrste socialne opore.
COBISS.SI-ID: 35335773
V zadnjih dveh desetletjih se je uveljavilo prepričanje, da so se družbeni odnosi, zaradi vse večje uporabe tehnologij za osebno mreženje, vse bolj individualizirali. Študije ugotavljajo, da osrednji povezovalni element gospodinjstev ni več družinska solidarnost, ampak so to postali posamezniki. Družine se zmeraj bolj povezujejo z uporabo IKT-posredovane komunikacije. Cilj predstavljene študije je bil ugotoviti, do katere mere je uporaba IKT prepletena z različnimi oblikami medgeneracijske družinske solidarnost v Sloveniji in na Finskem. Empirični podatki temeljijo na poročilih študentov, ki so izvedli skupinske intervjuje in opazovanje. Študenti, ki so bili v študiji tudi ključni informatorji, so imeli nalogo en teden opazovati IKT-posredovano komunikacijo znotraj svojih družin. Opazovanju so sledili intervjuji o njihovi uporabi IKT z vsaj petimi družinskimi člani. V Sloveniji so bili zbrani podatki o uporabi IKT pri 139 osebah, od tega je bilo 23 ključnih informatorjev. Na Finskem so bili zbrani podatki 133 oseb, pri zbiranju podatkov pa je sodelovalo 22 ključnih informatorjev. Najpomembnejša ugotovitev iz poročil ključnih informatorjev je, da IKT, zlasti na Finskem, poenostavljajo komunikacijo znotraj družine. Razlike med državama v organizaciji družine in gospodinjstev se odražajo v načinih, na katere informatorji opisujejo vlogo IKT v družinskih odnosih. Medtem ko je za geografsko razpršene razširjene družine na Finskem kot orodje za ohranjanje družinske solidarnosti na daljavo značilna izmenjava kratkih sporočil, to ne velja za geografsko bolj povezane slovenske družine. Rezultati kažejo tudi, da medgeneracijska pomoč pri uporabi IKT ne izhaja samo iz generacijskih razlik, temveč se nanaša tudi na življenjske faze in razlike med državama v razvitosti informacijske družbe znotraj obeh, pri čemer je potreba po medgeneracijski pomoči višja v Sloveniji. Četudi so pretekle študije že odkrile številne vzročne povezave med različnimi oblikami solidarnosti, ta študija kaže, da lahko nanje pomembno vplivajo tudi IKT-posredovane interakcije, kar bi lahko preverili v prihodnjih študijah. Predmet prihodnjega raziskovanja bi bili lahko tudi novi možni načini merjenja z IKT povezane družinske solidarnosti, ki so se v predstavljeni študiji pokazali kot potencialno uporabni.
COBISS.SI-ID: 35078493