Voda ima velik vpliv na lastnosti lesa. Še posebej so pomembna nihanja vlažnosti, ki so še posebej izrazita pri zunanjih aplikacijah. Dinamika vlaženja lesa ima vpliv na dimenzijsko stabilnost, pokanje in življenjsko dobo lesa. Zato je pomembno razumeti penetracijo in distribucijo vode v lesu. V tej študiji so bili simulirani tipični padavinski dogodki, ki ustrezajo namakanju lesa v vodo v trajanju 1 h. Vzorce smo slikali z magnetno resonanco (MRI) po 1 uri potopitve. Te meritve so bile uporabljene za določitev porazdelitve vode v lesa in za osvetllitev sprememb med sušenjem vzorcev petih vrst lesa: jedrovine domačega kostanja (Castanea sativa), jedrovine evropskega macesna (Larix decidua), beljave rdečega bora (Pinus sylvestris ) in smreke (Picea abies). Tako gravimetrična kot tudi MRI analiza sta pokazala, da je po 1 uri potopitve največja količina vode vpila beljava bora, sledil je smrekov les. Ugotovljeno je bilo, da so vsebnosti vsebine vlage bistveno nižje v jedrovini kostanja in macesna, kar se odraža v nižji intenziteti signala. Zunanji deli vzorcev so pokazali podobne vlažnosti pri vseh preučevanih lesnih vrstah, med tem ko smo pri osrednjem delu opazili večje razlike. Primerjava meritev MRI in gravimetrično določene vsebnosti vlage med sušenjem je potrdila meritve magnetnega polja in potrdila, da je metoda primerna za zagotavljanje celovitih informacij o kinetiki sušenja lesa.Revija Cellulose sodi med najvišje uvrščeno revijo znotraj področja Material Science, paper and Wood. Poleg tega članka smo na primerljovo temo objavili še naslednje prispevke: KRŽIŠNIK, Davor, BRISCHKE, Christian, LESAR, Boštjan, THALER, Nejc, HUMAR, Miha. Performance of wood in the Franja partisan hospital : Elektronski vir. Wood material science & engineering, ISSN 1748-0280, 2019, vol. 14, no. 1, str. 24-32, ilustr. http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/17480272.2018.1438512, doi: 10.1080/17480272.2018.1438512. [COBISS.SI-ID 2878601]
COBISS.SI-ID: 2966665
Les je eden najpomembnejših gradbenih materialov in njegova uporaba v gradbeništvu se je v zadnjih desetletjih še razširila. Da bi omogočili še obsežnejšo in zanesljivejšo uporabo lesa pri zunanji uporabi, je treba razumeti dejavnike, ki vplivajo na življenjsko dobo lesa. Znano je, da na glivično razgradnjo lesa vplivajo predvsem temperatura (T) in vlažnost (MC). Da bi pojasnili vpliv teh dveh dejavnikov, smo izvedli monitoring: dolgoročno spremljanje T, relativne vlažnosti (RH) in MC na štirih lokacijah: modelno hišo iz termično modificiranega lesa v Mozirju (1), partizansko bolnico iz druge svetovne vojne Franja (2), kozolca na Pokljuki (3) in hiše na severu Slovenije v Vrbi na Gorenjskem (4). Rezultati so jasno pokazali, da na glivno razgradnjo lesa vplivajo MC in T. Poleg tega je bil prikazan vpliv mikroklimatskih razmer na glivni razkroj.
COBISS.SI-ID: 2881929
Poleg odpornosti proti glivam razkrojevalkam, je odpornost lesa proti navlaževanju naslednji pomembnejši dejavnik, ki vpliva na življenjsko dobo lesa uporabljenega na prostem. Zato je zelo pomembno, da optimiziramo metode, ki so sposobne napovedati odpornost lesa proti navlaževanju v zunanjih aplikacijah. Za osvetlitev teh vprašanj so bili vzorci pripravljeni iz evropskega hrasta (Quercus robur / Q. petraea), domačega kostanja (Castanea sativa), evropskega macesna (Larix decidua), beljave in jedrovine rdečega bora (Pinus sylvestris), smreke (Picea abies) in bukve (Fagus sylvatica). Del vzorcev je bil termično modificiran, impregniran t vodno emulzijo voskov, olja in biocidov. Pripravili smo dve vrsti vzorcev; manjši (1,5 × 2,5 × 5,0 cm) so bili izpostavljeni vremenskim vplivom v treh obdobjih (9, 18 in 27 mesecev), nato pa so bili v laboratoriju analizirani z različnimi metodami (kontaktni kot, kratkotrajno in dolgoročno navzemanje vode in vodne pare). Vzporedno so bili večji primerki (2,5 × 5,0 × 50 cm) izpostavljeni na prostem in opremljeni s senzorji za spremljanje vlažnosti lesa za obdobje 18 mesecev. Odpornost lesa proti navlaževanju se lahko spremeni zaradi vremenskih vplivov, kar je najbolj izrazito pri termično modificranem lesu, kjer je bil najbolj očiten padec odpornosti. Rezultati študije so jasno pokazali, da se je vodna učinkovitost večine materialov zmanjšala med izpostavitvijo na prostem. Ti rezultati kažejo, da je za dobro oceno odpornosti proti navlaževanju treba uporabiti različne laboratorijske teste, ki upoštevajo tako interakcije lesa z vodo v kapljevinski obliki, kot tudi v obliki vodne pare. Poleg tega članka smo na primerljovo temo objavili še naslednje prispevke:KRŽIŠNIK, Davor, LESAR, Boštjan, THALER, Nejc, GRBEC, Samo, HUMAR, Miha. Risk assessment of mould growth on spruce wood during transport in an intermodal container : Elektronski vir. Maderas. Ciencia y tecnología, ISSN 0718-221X, 2018, vol. 20, iss. 4, str. 621-626, ilustr. http://revistas.ubiobio.cl/index.php/MCT/article/view/3222/3153. [COBISS.SI-ID 2929289] ŽLAHTIČ ZUPANC, Mojca, HUMAR, Miha. Influence of artificial and natural weathering on the moisture dynamic of wood. Bioresources, ISSN 1930-2126, 2017, vol. 12, iss. 1, str. 117-142. http://ojs.cnr.ncsu.edu/index.php/BioRes/article/view/BioRes_12_1_117_Zlahtic_Artificial_Natural_Weathering_Moisture. [COBISS.SI-ID 2648969] ŽLAHTIČ, Mojca, HUMAR, Miha. Influence of artificial and natural weathering on the hydrophobicity and surface properties of wood. Bioresources, ISSN 1930-2126, 2016, vol. 11, iss. 2, str. 4964-4989. http://ojs.cnr.ncsu.edu/index.php/BioRes/article/view/BioRes_11_2_4964_Zlahtic_Artificial_Natural_Weathering_Properties_Wood, doi: 10.15376/biores.11.2. 4964 - 4989. [COBISS.SI-ID 2555017]
COBISS.SI-ID: 2963849
Pomen estetske vrednosti lesa se povečuje. Barva je eden od najpomembnejših estetskih parametrov , zato je barvna stabilnost dvanajstih različnih lesnih materialov ocenjena z več laboratorijskimi in laboratorijskimi testi. Les, ki se uporablja za lesene fasade in terase, sodi v skupino zelo izpostavljenih površin. Razbarvanje lesa v takih aplikacijah je dolgotrajen pojav, ki je posledica različnih biotskih in abiotskih vzrokov. Tekoči preskus, ki se je začel izvajati, oktobra 2013, medtem so potekali vzporedni laboratorijski testi, ki simulirajo sezonsko izpostavljenost. V laboratorijskem testu so bili vzorci izpostavljeni glivam modirvkam (Aureobasidium pullulans in Dothichiza pithyophila) v skladu s postopkom EN 152. Nato so bili isti vzorci že drugič umetno starani in ponovno izpostavljeni istim glivam modrivkam. Namen tega preizkusa je bil raziskati sinergijski učinek vremenskih vplivov in modrenja. Širši cilj študije je bil določiti korelacijske dejavnike med umetnim in naravnim vremenskim vplivom ter primerjati laboratorijske in terenske testne podatke o obnašanju različnih lesnih materialov. Rezultati so pokazali, da obstajajo pozitivne korelacije med naravnim vremenskim vplivom in kombinacijo umetnega prepleta in modre barve. Zato je umetno staranje lesnih materialov v laboratoriju sestavljeno iz dveh korakov, glivnega modrenja in umetnega staranja, če želimo simulirati barvne spremembe.
COBISS.SI-ID: 2933385
Odpornost lesa in tudi modificiranega lesa, impregniranega lesa; proti glivam razkrojevalkam, je vedno kombiniran učinek strupenih ali preprečevalnih sestavin na eni strani in anatomske ali kemične izključitve vlage, ki je ena izmed najpomembnejših dejavnikov razkroja lesa. Zato je ta raziskava izvedna s poudarkom na vodoodbojnosti lesa. Večina sorodnih študij je v preteklosti bila opravljena na svežem lesu, kjer je ponavadi bil poudarjen samo en mehanizem zaščite, brez kombiniranja njegove učinkovitosti z morebitnimi sinergijskimi učinki drugih načinov zaščite. Po našem najboljšem vedenju nismo mogli najti veliko obsežnih testov na prostem in ali obsežnih študij, kako se trajnost lesa in posledično razvrščanje odpornosti lesa spreminja pod dolgotrajnimi vremenskimi vplivi. Prepričani smo, da je za obravnavo celotnega spektra lastnosti lesa potreben celovit pristop. V tej raziskavi smo razvili zanesljiv model, ki smo ga aplicirali in na to temo objavili še več prispevkov: KRŽIŠNIK, Davor, LESAR, Boštjan, THALER, Nejc, HUMAR, Miha. Performance of bark beetle damaged Norway spruce wood against water and fungal decay. Bioresources, ISSN 1930-2126, 2018, vol. 13, iss. 2, str. 3473-3486. https://bioresources.cnr.ncsu. edu/wp-content/uploads/2018/03/BioRes_13_2_3473_Krzisnik_LTH_Perform_Bark_Beetle_Damaged_Spruce_Water_Fungal_Decay_13551.pdf. DE ANGELIS, Marco, ROMAGNOLI, Manuela, VEK, Viljem, POLJANŠEK, Ida, OVEN, Primož, THALER, Nejc, LESAR, Boštjan, KRŽIŠNIK, Davor, HUMAR, Miha. Chemical composition and resistance of Italian stone pine (Pinus pinea L.) wood against fungal decay and wetting. Industrial crops and products, ISSN 0926-6690, 2018, vol. 117, str. 187-196 BRISCHKE, Christian, HESSE, Carola, MEYER-VELTRUP, Linda, HUMAR, Miha. Studies on the material resistance and moisture dynamics of Common juniper, English yew, Black cherry, and Rowan. Wood Material Science & Engineering, ISSN 1748-0272, 2018, vol. 13, iss. 4, str. 222-230.
COBISS.SI-ID: 2724489