Les je naravni material, ki se dandanes vse bolj uporablja v gradbene namene. Ker vse vrste lesa niso enako odporne, jih je potrebno primerno zaščititi. V naši raziskavi smo uporabili manj odporno smrekovino in jo zaščitili z nebiocidnimi rešitvami. Les smrekovine smo impregnirali s suspenzijo naravnega voska in ga termično modificirali. Termična modifikacija je potekala pri različnih temperaturah (100 °C, 185 °C, 200 °C, 215 °C in 230 °C). Sledila je impregnacija z naravnim voskom, ki je bila izvedena po dveh postopkih (potapljanje in vakuumska tlačna impregnacija), pri dveh različnih koncentracijah (2,5 % in 5 %). Preučevali smo kako termična modifikacija, način impregnacije in koncentracija suspenzije voska vplivajo na navzem vodne pare, mehanske lastnosti in odpornost proti glivam. Izkazalo se je da termična modifikacija v večji meri vpliva na izgubo mase vzorcev in s tem poslabšanju mehanskih lastnosti lesa, pozitivno pa vpliva na odpornost proti glivam. Pri določanju prodiranja vodne pare v les sta obe koncentraciji pokazali, da obdelava z voski pusti površino difuzijsko odprto. . Bolj kot sama koncentracija pa je pomemben način impregnacije lesa, pri čemer se je v večji meri izkazala vakuumska tlačna impregnacija.
COBISS.SI-ID: 2601097
Uporaba lesa na prostem, se v Evropi povečuje. V kolikor želimo še dodatno povečati uporabo lesa, je treba zagotoviti več informacij v zvezi z življenjsko dobo in stroški vzdrževanja. Učinkovitost izključitve vode (WEE) je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenjsko dobo in je močno povezan z dinamiko vlaženja lesa, površinskih lastnosti, in hidrofobnosti. WEE je mogoče izboljšati z modifikacijo in hidrofobnimi pripravki. Cilj te raziskave je bil, da se pojasni, katere lastnosti površine lesa vplivajo na WEE in kako se WEE spreminja zaradi sprememb, ki jih povzroči umetno ali naravno staranje. Lesni vzorci hrasta (Quercus), kostanja (Castanea sativa), macesna (Larix decidua), škotskega bora jedrovina in beljava (Pinus sylvestris), smreke (Picea abies) in bukve (Fagus sylvatica), so bili uporabljeni, da se preuči ta problem. Hidrofobnost je bila izboljšana z modifikacijo, impregnacijo z biocidi in hidrofobnimi pripravki. Skupaj smo pripravili 17 materialov. Po obdelavi so bili uporabljeni štirje različni postopki staranja. Pred in po staranju, smo izvedli FTIR analizo, barvno analizo in določili kontakte kote vode na površini lesa.
COBISS.SI-ID: 2555017
Za zaščito lesa pred glivnim razkrojem je uporabljen relativno nov pristop – hidrofobizacija in zmanjšanje njegove ravnovesne vlažnosti. Smrekov les je po obdelavi z oktadeciltriklorosilanom izkazoval manjši navzem vode, nižjo sorpcijo vodne pare in pomembno izboljšano dimenzijsko stabilnost. Pokazali smo, da sta vodoodbojnost in nižja ravnovesna vlažnost površinsko modificiranega lesa vzroka za povečano odpornost lesa proti rjavi trohnobi in plesnim. Dosežek je bil opisan v članku v najbolj prestižni reviji na področju »materials science, paper & wood; 1/21« – Cellulose:
COBISS.SI-ID: 2593417