Reforma skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje po letu 2020 bo temeljito preoblikovala postopke za nadzor rabe kmetijskih zemljišč, in sicer iz selektivne obravnave kmetijskih zemljišč v pristop, ki bo zajemal prav vsa kmetijska zemljišča. Reforma spodbuja uporabo podatkov Sentinel in s tem želi zagotoviti večjo preglednost in primerljivost rezultatov SKP tudi v različnih državah članicah. V prispevku proučujemo pristop z analizo časovne vrste satelitskih posnetkov Sentinel-2 in primernosti metode BFAST (Prelomi za aditivno sezono in trend) za odkrivanje sprememb, ki lahko pomenijo nepravilnosti pri rabi zemljišč v oceni kmetijske parcele (način upravljanja). Osredotočeni smo na ugotavljanje izbranih znakov neupravičene rabe trajnih travnikov (npr. oranje) in njiv (npr. opuščanje, zaraščanje) v eni rastni sezoni. Zlasti na tiste znake, ki jih lahko povežemo s časovno opredeljeno zelenostjo (vitalnost vegetacije). Ker je za študijo anomalij na podlagi historičnega trenda podatkovni niz podatkov satelita Sentinel-2 še zelo omejen (podatki so na voljo od leta 2015 naprej), uvajamo razširjen postopek, ki vključuje preverjanje rezultatov odkrivanja anomalij z metodo BFAST Monitor še na osnovi lastnosti časovnih profilov zemljišč. Ovredotenje rezultatov odkrivanja neupravičehne rabe na zemljišču je bilo opravljeno s podatki o letni porabi prijavljenih zemljišč in terenskim nadzorom, pridobljenih v okviru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. Rezultati potrjujejo, da je predlagani kombinirani pristop učinkovit pri obravnavanju kratkih časovnih vrst (podatki za zgolj tri leta) in daje zanesljive rezulate pri spremljanju vegetacijskega stanja na kmetijski parceli. Kot tak se predlagani postopek lahko že upelje kot pripomoček pri nadzoru rabe na kmetijskih zemljiščih tudi v fazi priprave in prilagajanja za načrtovane spremembe v SKP.
COBISS.SI-ID: 43706157
Zaraščanje kmetijskih zemljišč in posledično njihovo opuščanje predstavlja resen problem v Sloveniji. Identifikacija zaraščanja je zelo pomembna tako z vidika vzpostavitve trajnega sistema spremljanja zaraščanja kot tudi za oceno upravičenosti do kmetijskih subvencij z namenom zmanjšanja stopnje opuščenih zemljišč. V Sloveniji se zaraščanje vodi v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki ima dve pomanjkljivosti za ta namen uporabe. Prvič, metodologija zajema se je z leti spreminjala in zato podatki niso primerni za trajno spremljanje zaraščenosti in drugič, metoda zajema z ročno fotointerpretacijo ortofotov je zelo zahtevna in časovno potratna. V tem prispevku predlagamo časovno neodvisno metodologijo identifikacije zaraščanja, ki temelji na avtomatski objektno usmerjeni analizi ortofotov in višinskih podatkov.
COBISS.SI-ID: 43527213
V prispevku obravnavamo zmožnosti interpretacije masovnih satelitskih podatkov za prepoznava-nje neupravičene rabe na primeru trajnih travnikov. Prepoznati želimo znake oranja ali druge trajnejše spremembe oziroma anomalije v pokrovnosti travnika. Pri analizi smo se osredotočili na triletno časovno serijo satelitskih posnetkov Sentinel-2. Vzorec izbranih trajnih travnikov smo analizirali s tremi pristopi: z metodo časovnih vrst BFAST Monitor, s standardnim odklonom časovne vrste ter z analizo časovnih profilov. S slednjima dvema metodama smo, poleg same uporabnosti za odkrivanje nepravilnosti, preverili zanesljivost prve metode, saj je lahko ta pri kratki časovni vrsti podatkov omejena. Anomalije se v primeru analize BFAST Monitor kažejo kot odkloni od zgodovinskega trenda, pri časovnih pri časovnih profilih pa je ta pokazatelj padec vrednosti NDVI ter povečan standardni odklon. Dobljeni rezultati kažejo na uporabnost podatkov Sentinel-2 in primernost metodologije analize časovnih vrst za odkrivanje neupravičene rabe trajnih travnikov.
COBISS.SI-ID: 43644973
Državni ortofoto merila 1 : 5000, narejen na osnovi posnetkov Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS) in digitalnega modela reliefa (DMR), je najbolj pogosto uporabljen vir za različne GIS analize in fotointerpretacijo. Uporablja se ga tudi kot osnovni vir za zajem dejanske rabe kmetijskih zemljišč. Na tem sloju prikazujemo tudi druge vektorske ali rasterske sloje, ki so lahko tudi položajno bolj natančni od ortofota. Uporabniki ortofota se največkrat ne zavedajo, da ima lahko ortofoto tudi položajne napake. Zato v tem članku, preko geometrijskih povezav posnetka in prikaza ortofota, izpeljemo največjo zvrnjenost objektov, ki se nahajajo nad ali pod DMR. Ugotovimo, da zvrnjenost višjih objektov na ortofotu, kot so višje skalne stene (višina 50 m), višje stavbe (npr. cerkvenih zvonikov) in gozdni rob, lahko presega dovoljena položajna odstopanja ortofota, vsaj v skrajnih primerih, ko se ti objekti nahajajo blizu šiva med dvema ortofotoma. Omenimo tudi ortofote, narejene s pomočjo brezpilotnih letalnikov, kjer je problematika položajne točnosti še širša, saj za njegovo izdelavo ne uporabljamo DMR-jev enovite točnosti, kot pri izdelavi državnega ortofota.
COBISS.SI-ID: 63506018
V prispevku so predstavljeni modeli pokrovnosti in rabe zemljišč v Avstriji, Nemčiji, na Nizo zemskem in v Veliki Britaniji ter aktivnosti v okviru evropskih projektov EAGLE, HELM in LUCAS. Posamezne države so modele pokrovnosti in rabe zemljišč vzpostavile glede na svoje potrebe ter jih različno uskladile z mednarodnimi prostorskimi podatki. Za vzpostavitev državne baze podatkov o pokrovnosti in rabi zemljišč lahko uporabimo tudi podatke o rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, vzpostavljene za namen izvajanja evropske kmetijske politike. V Sloveniji se podatki o pokrovnosti, ki jih je vzpostavil Statistični urad Republike Slovenije, ne vzdržuje jo več. Podatki kmetijskega ministrstva, ki se vzdržujejo, pa ne pokrivajo z enako podrobnostjo vseh rab. V prispevku predstavljena primerjalna analiza modelov nam lahko služi kot razmislek ter izhodišče k vzpostavitvi modela pokrovnosti in rabe zemljišč tudi v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 8709217