V okviru prvega naionalnega humanega biomonitoringa v Sloveniji smo pri izbrani populaciji doječih prvorodk in moških (18–49 let) iz istega območja (N = 1084).določili kadmij (Cd), svinec (Pb), živo srebro (Hg), arzen (As), mangan (Mn), selen (Se), baker (Cu) in cink (Zn). Cilj raziskave je bila ocena koncentracijskih nivojev elementov v sledovih in pogledati geografske razlike, da bi ugotovili možne vire izpostavitve in določili nacionalne referenčne vrednosti. Študijska populacija je bila izbrana enakomerno iz 12 območij po Sloveniji, vključno s podeželskim, urbanim in potencialno onesnaženim okoljem. V 6–8 tednih po porodu smo vzorčili vensko kri, urin, lase in materino mleko za določitev izbranih elementov. Analiza podatkov je vključevala opisno statistiko in multiplo linearno regresijo z uporabo koncentracij v bioloških vzorcih, podatke iz vprašalnikov in zbirke podatkov o okolju. Vrednosti za esencialne elemente niso pokazale pomembnejšega pomankanja ali presežka elementov pri izbrani populaciji in so bile v veliki meri določene s spolom in/ali fiziološkim stanjem žensk (po porodu, dojenje), kot tudi iz z nekaterimi prehranskimi viri. Vrednosti za strupene elemente so bile v glavnem pod mejo, za katero velja, da predstavlja povečano tveganje za zdravje. Življenjski slog in prehranske navade so se pokazale kot pomemben dejavnik izpostavljenosti Cd (kajenje in uživanje mesa divjačine), Hg (morska hrana in amalgamske zalivke), As (morski sadeži) in Pb (uživanje alkohola, kajenje, uživanje mesa divjadi in vrsta oskrbe z vodo). Zaradi preteklih rudarskih dejavnosti v kombinaciji z naravno povišanimi ravnmi ozadja v primerih Pb (Mežiška dolina), Hg (Idrija in Posočje) in izpostavljenosti As (Zasavje) je bil potrjen izrazit geografski vzorec. Povečana poraba morske hrane na obalnem območju je prispevala k višji ravni Hg in As (arsenobetaina). Obsežna podatkovna zbirka je skupaj z življenjskimi vzorci in podatki o okolju izboljšala napoved izpostavljenosti, postavila referenčne vrednosti za prebivalstvo v rodni dobi v v Sloveniji, in zagotovila osnovo za oceno prostorskih in časovnih trendov izpostavljenosti. Kolikor nam je znano, je to prva študija, ki je vzpostavila referenčne vrednosti za doječe prvorodke.
COBISS.SI-ID: 4685169
Program humanega biomonitoringa (HBM) sestavlja več medsebojno povezanih in enako pomembnih korakov. Eden od korakov - zasnova študije mora odgovoriti na točno določeno vprašanje: Koliko posameznikov je treba vključiti, da se lahko v dani študiji HBM opredelijo prostorski ali časovni trendi izpostavljenosti onesnažilom iz okolja? Na tej stopnji je treba upoštevati dve komponenti: populacijsko variabilnost izpostavitve in značilnosti uporabljenih analitskih metod. Cilj te študije je bil opredelitev prispevkov k velikosti vzorca, ki izhajajo iz (i) merilne negotovosti in (ii) medlaboratorijske variabilnosti. V ta namen je bila izračunana velikost vzorca z merilno negotovostjo enega laboratorija, podatki medlaboratorijskih primerjav in variabilnosti populacije za nekatere pogosto merjene kovine (živo srebro, kadmij in svinec) v krvi. Izkazalo se je, da merilna negotovost enega laboratorija malo vpliva na zahteve glede velikosti vzorca, medtem ko medlaboratorijska variabilnost teh kovin znatno poveča zahteve, zlasti v primerih majhne variabilnosti v populaciji. Pristop z več laboratoriji tako narekuje, da se laboratorijska variabilnost upošteva že v fazi načrtovanja; pristop z analizami v enem laboratoriju je stroškovno bolj učinkovit v HBM za zmanjšanje variabilnosti zaradi sodelovanja različnih laboratorijev.
COBISS.SI-ID: 32477479
V tej študiji smo prvič poročali o ravni bisfenola A (BPA) v urinu slovenske splošne populacije, ovrednotili smo prehranske in druge vire izpostavljenosti ter primerjali glede na starost, spol in območje bivanja. Vzorčili smo prvi jutranji urin otrokom (6-11 let), njihovim materam (30-52 let) in očetom (30-53 let), ki živijo v mestnem in podeželskem okolju Slovenije. Poleg osnovnih podatkov iz vprašalnikov o splošnih značilnostih prebivalstva, socialno-ekonomskem statusu in prehranskih navadah so bili zbrani tudi specifični podatki povezani z BPA, vključno z uživanjem hrane in pijač iz plastičnih in konzerviranih posod, prisotnostjo belih zobnih zalivk, uporabo izbranih potrošniških izdelkov in hormonsko terapijo. V vzorcih urina smo analizirali prost in konjugiran BPA z uporabo GC-MS/MS. Vrednosti skupnega BPA v urinu pri otrocih, materah in očetih so bile nizke, z geometrijskimi sredstvi 1.51, 0.79, 0.20 µg/g kreatinina. Vrednosti so primerljive z vrednostmi o katerih so poročali v drugih evropskih državah, in so bile vse pod trenutnimi veljavnimi mejnimi smernicami. V skladu z drugimi raziskavami so podatki pokazali starostno odvisne vrednosti urina BPA, z najvišjimi nivoji v najmlajši starostni skupini. Pri materah je bila koncentracija BPA v urinu bolj povezana s hormonskimi interakcijami bolj kot prehranskimi viri, medtem ko je bila pri otrocih (konzervirana hrana / pijača in hrana iz plastičnega materiala) in očetih (konzervirana hrana / pijača) pozitivna povezava med urinskim BPA in prehrano. Študija jasno kaže, da fiziološke in vedenjske razlike vplivajo na razlike v nivoju BPA v urina med preiskovanimi skupinami, kar je ugotovitev, ki določa prioritete prihodnjih raziskav.
COBISS.SI-ID: 31702567
V tej študiji smo želeli pridobiti podatke maščobnih kislin (FA) v zrelem materinem mleku, ki izhajajo iz različnih prehranskih navad na dveh geografsko različnih območjih v Sloveniji: Kopru (KP), obmorskem območju in Pomurju (MS), celinskem območju. Materina prehrana vpliva na kakovost materinega mleka. Količina in sestava FA v mleku lahko vplivata na otrokovo rast in razvoj. Zato smo raziskovali povezave med materino prehrano in sestavo FA v 74 vzorcih mleka. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike med prehranskim vnosom divjačine, sladkovodnih rib ter sveže in zamrznjene morske hrane med območji proučevanja. Med srednjimi odstotki 35 posameznih FA-jev je bil le-ta 19 višji pri KP in 16 višji pri MS. Kljub večjemu vnosu svežih morskih sadežev v Kopru, so bile vrednosti nasičenih in enkrat nenasičenih FA večje, ravni PUFA, ?-3 in ?-6 pa so bile nižje v primerjavi s koncentracijami v MS. Razmerje ?-6: ?-3 se med območjema ni bistveno razlikovalo. Te ugotovitve ni bilo pričakovati in kaže na neskladje med izmerjenimi in podatki iz vprašalnikov - slednji nimajo zanesljivih podatkov o prehranskih dopolnilih. Zato je določanje profila FA pomembno kot koristen pokazatelj vnosa s prehrano v okoljsko zdravstvenih študijah.
COBISS.SI-ID: 33299495
Namen študije je bil preveriti, ali lahko vsebnost izbranih elementov in maščobnih kislin (FA) ter ?13CFA v materinem mleku predstavlja zanesljivejši pokazatelj prehranskih navad morske hrane in virov zaužite hrane, kot so ocenjene informacije iz podatkov iz prehranskega vprašalnika. To je prva študija, ki je raziskovala stabilne izotope FA v materinem mleku v Sloveniji. Izkazalo se je, da so imeli vzorci materinega mleka z obalnih (KP) in celinskih (MS) območij različno elementno in FA sestavo ter različne profile stabilnih izotopov v FA, kar kaže na različne prehranske navade in način življenja na obeh območjih Slovenije. Zato bi lahko sestavo FA in njihove vrednosti ?13CFA skupaj z elementno sestavo v materinem mleku uporabili kot biomarker vnosa svežih morskih sadežev. Rudarjenje podatkov je potrdilo, da uporaba »klasifikatorja« za vnos sveže morske hrane, ki temelji na sedmih spremenljivkah, vključno z elementno sestavo, nivoji FA in njihovih stabilnih izotopov v mleku, omogoča razlikovanje med uživanjem morske hrane manj kot enkrat na mesec v primerjavi z vsaj enkrat mesečnim uživanjem sveže morske hrane z 84% natančnostjo. »Clustering« je mogoče uporabiti za delitev nabora podatkov na dva dela z 90% natančnostjo. »Clustering«, ki temelji na odstotku FAs iC17:0, C4:0, C18:2?6t, aC17:0, CLA, C22:4?6 in ?13CFA od C18:1?9c, je natančen pokazatelj za razlikovanje med višjim in nižjim vnosom sveže morske hrane. To je potrdilo našo hipotezo, da je analiza stabilnih izotopov v kombinaciji z elementno analizo pomembno orodje za razlikovanje med prehrano, zlasti za morsko hrano. Te ugotovitve kažejo, da lahko analize FA, njihovih stabilnih izotopov in elementna sestava znatno izboljšajo informacije o uživanju morske hrane v študijah povezanih s tveganji in koristmi uživanja morskih sadežev za človeka.
COBISS.SI-ID: 32785447