V predhodnih raziskavah smo v seriji laboratorijskih in rastlinjaških poskusov razvili inovativno strategijo biotičnega varstva cvetače pred kapusovo muho (KM), prek inokulacije sadik s koristnimi glivami. V pričujočem dosežku smo to strategijo enkratne profilakse pred presajanjem preskusili v poljskih razmerah, v komercialni pridelavi cvetače. Strategijo inokulacije sadik s koristnimi glivami smo primerjali z uporabo metod varstva rastlin z nizkim tveganjem (apneni dušik, spinosad, bioinsekticid Naturalis na osnovi Beauveria bassiana) ter komercialnimi insekticidi (?-cyhalothrin in thiamethoxam). Najmanj bub KM smo našteli v obravnavanju spinosad (značilno zmanjšanje), sledilo je obravnavanje Naturalis in naš neformuliran izolat Metarhizium brunneum (neznačilno zmanjšanje). Značilno več bub smo našteli v obravnavanju apneni dušik. Rezultati poljskih poskusov so nam pokazali, da je enkratno namakanje sadik s spinosadom dovolj za zaščito cvetače prek cele sezone. Naturalis in naši neformulirani izolati koristnih gliv niso zmanjšali pritiska kapusove muhe, domnevamo, da zaradi premajhne statistične moči poskusov. V dosežku obravnavamo koristi tretiranja posameznih sadik pred presajanjem, in nudimo nasvete kako izboljšati strategijo biotičnega varstva v kateri izkoriščamo rizosferno kompetenco rastlin.
COBISS.SI-ID: 5330792
Kapusova muha (KM; Delia radicum) je problematičen škodljivec, saj ni dovolj registriranih sredstev za njeno zatiranje, zlasti v ekološkem kmetijstvu. V tej raziskavi smo preskušali dva izolata entomopatogenih gliv Metarhizium brunneum in Beauveria bassiana (Hypocreales), slamno zastirko, spinosad in apneni dušik za zatiranje kapusove muhe in zmanjšanja poškodovanosti korenin v okviru poljskih poskusov. Nadalje, ocenili smo rizosferno kompetenco in endofitskost, privzem hranil, fluorescenco klorofila a, in rastne parametre rastlin brokolija inokuliranega z M. brunneum v rastlinjaku in na polju. Nobena gliva, zastirka in apneni dušik niso zmanjšali pritiska KM značilno, spinosad pa. Gliva M. brunneum je kolonizirala brokolijevo rizosfero a ni izkazovala endofitskih lastnosti. V rastlinah tretiranih z M. brunneum smo izmerili povišane koncentracije Mg in N, povišanje maksimalne fotokemijske učinkovitosti fotosistema 2 in prenosa elektronov po tilakoidi, ter povečano rast. Sklepamo, da pri kapusnicah, kjer KM poškoduje dele rastlin, ki se jih ne jé (npr. cvetača), tovrstne metode varstva z nizkim tveganjem zadoščajo za zatiranje KM. Pri kapusnicah pri katerih pa KM poškoduje neposredno komercialni pridelek (npr. repa), pa bi bilo potrebno poseči po sredstvih, ki imajo večji učinek na KM (npr. spinosad).
COBISS.SI-ID: 5231976
Z uporabo hiperspektralnih posnetkov smo uspešno ločili med rastlinami v sušnem stresu in rastlinami, ki so jih napadle ogoričice vrste Meloidogyne incognita. Nova metoda omogoča tudi določanje jakosti okužb, ter zaznavanje in ločevanje okužb od sušnega stresa pred pojavom vidnih znakov.
COBISS.SI-ID: 5547880
Gliva Verticillium nonalfalfae kot vaskularni rastlinski patogen povzroča verticilijsko uvelost mnogih kulturnih rastlin. V raziskavi smo se osredotočili na efektorske proteine, ki smo jih želeli določiti z analizo razpoložljivih genomskih in proteomskih podatkov ter rezultatov RNA-Seq eksperimentov ter jih potrditi z mutacijsko analizo. Anotiranim genskim modelom glive V. nonalfafae smo z bioinformacijskimi orodji najprej določili in silico sekretom, ki je obogaten z encimi, ki so vpleteni v razgradnjo celičnih sten, s proteazami, lipazami, kutinazami in oksidoreduktazami, kar sovpada s patogenezo glive V. nonalfalfae kot hemibiotrofom. Nadalje smo identificirali genske modele izražene in planta, predvideli kandidatne sekretorne efektorske proteine ter izbrali najboljše kandidate na podlagi razvrščanja po lastnostih že potrjenih glivnih efektorjev. V odpornih in neodpornih rastlinah hmelja po okužbi z V. nonalfalfae smo z RT-qPCR določili ekspresijo najbolj obetavnim kandidatom. Z uporabo ATMT metode smo pripravili delecijske mutante petim izbranim efektorskim genom in z umetnimi okužbami določili njihov vpliv na virulenco.
COBISS.SI-ID: 8940665
Število aktivnih substanc za zatiranje strun se manjša. Zato smo se lotili inventarizacije in identifikacije potencialnih mikrobnih biotičnih agensov za zatiranje strun. Iz mrtve pokalice Agriotes sp. (Coleoptera: Elateridae) smo izolirali entomopatogeno glivo, ki smo jo z molekularnimi metodami identificirali kot Metarhizium brunneum Petsch. Izolat je nakazoval sorodnosti z izolati iz Azije in Severne Amerike, medtem, ko je bil sorodni izolat odkrit v EU nedavno (Danska in Švica). Izolat je značilno povišal smrtnost strun v laboratorijskih poskusih, z LT50 44,6 dni, medtem, ko je bil LT50 v kontrolnem obravnavanju 741 dni.
COBISS.SI-ID: 5427560