Znanje o uporabi odvračal (npr. repelentov) in njegove povezanosti s kljuvanjem perja je omejeno in študije o zmanjšanju kljuvanja perja v komercialne namene kokoši nesnic niso bile predhodno opravljene. V tej študiji smo pregledali vpliv dveh dimetilantranilatnih (DA) repelentov na stanje perja in obnašanje 180 kokoši nesnic s nekrajšanimi kljuni in so bile nameščene v obogatenih kletkah (10 ptice/kletka) s poudarkom na kljuvanju perja. Ptice so bile razdeljene v 3 skupine po 60 ptic. V starosti od 20 do 40 tednov smo jih razprševali v dvotedenskih intervalih s 300 ml destilirano vodo (kontrolna skupina - skupina „C“), vodno raztopino DA (skupina "T") in raztopino propilenglikola DA (skupina "P"). Obnašanje kokoši je bilo zabeleženo z neposrednim opazovanjem 3 dni (1, 6 in 13 dni po nanašanju) v obeh obdobjih opazovanja, ki se je začelo pri starosti 26 in 38 tednov. Stanje perja posamezne kokoši je bilo zabeleženo pri 20, 26 in 38 tednih starosti. Repelenti so znatno zmanjšali kljuvanje kletke (p (0,05) v primerjavi s skupino C. Čeprav ni bilo bistvenih razlik pri kljuvanju perja med skupinami, je bilo stanje perja pri pticah z apliciranjem repelentov slabše (p (0,05). Naša študija je prva, ki je raziskovala uporabo repelentov kot odvračal od kljuvanja perja v komercialnem okolju.
COBISS.SI-ID: 4020872
To je prva študija pod komenrcialnimi pogoji, ki obravnava vpliv nanašanja z dvema netoksičnima repelentoma na pokritost perja na šestih regijah telesa, kakovost jajc in nesnost pri kokoših nesnicah Prelux-R. 180 18-tednov starih kokoših nesnicah je bilo naključno razporejenih v 3 tretmaje (P, T, C) s 6. ponovitvami po 10 ptic (60 kokoši na skupino) in poškropljenih z dvema repelentoma na osnovi dimetil antranilata (P in T), od katerih se je vsak uporabljal v eni skupini ptic v dobi 20. tednov v dvotedenskih intervalih. Skupina C je služila kot kontrolna skupina, kjer je bila uporabljena le destilirana voda. Povprečna telesna masa kokoši nesnic na začetku prvega poskusnega obdobja, pri 26, tednih starosti, je bila 2083,42+-156,69, 2107,08+-194,76 in 2078,75+-183,96 g za skupine P, T in C. Ugotovili smo, da so kokoši z repelenti T in P imele večjo (P(0,05) porabo krme kot skupina C. nanašanje repelentov T je pomembno (P(0,05) povečal pH albumina in premer rumenjaka ter zmanjšala indeks jajčne oblike v primerjavi s skupino P. Trdnost jajčne lupine in pH rumenjaka sta se znatno znižala (P (0,05) v T skupini v primerjavi s skupino C. Nanašanje repelentov je imelo za posledico slabše stanje perja v primerjavi s skupino C. Rumenjak iz skupine P je bil intenzivnejši (P(0,05), obarvan kot rumenjak v drugih skupinah. Med skupinami ni bilo drugih razlik. Na podlagi rezultatov sklepamo, da lahko na fizikalne lastnosti jajca, operjenost in še posebej na zauživanje krme v komercialnih jatah kokoši nesnic pomembno vpliva nanašanje repelentov primernih za ptice.
COBISS.SI-ID: 4016520