Člani projektne skupine smo intenzivno sodelovali z veterinarji in rejci, ki se srečevali s problemi pri zdravljenju živali z odpornimi bakterijami. Največ težav so imeli rejci telet zaradi drisk pri teletih, ki jih povzroča E. coli z ESBL, zato smo pripravili različna predavanja in delavnice na to temo. V prispevku je prikazana problematika okužb z bakterijo E. coli v rejah telet. Povzroča lahko hudo obliko driske, ki se pogosto konča tudi s poginom živali. Poseben problem predstavljajo okužbe z izolati, ki so odporni proti več skupinam antibiotikov (predvsem E. coli z ESBL), ki še dodatno otežujejo zdravljenje. Razvoj odpornih bakterij je lahko posledica zauživanja mleka, ki vsebuje subinhibitorne količine antibiotikov v prvih dneh življenja. Najpogostejši vzroki so ostanki antibiotikov v kolostrumu zaradi presuševanja krav pred porodom ali zauživanje mleka krav po zdravljenju vimenskih okužb. V primerih okužbe telet z E. coli z ESBL je prvi vrsti potrebno poskrbeti za učinkovito podporno terapijo.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 4303738Proučevali smo okužbe ljudi s proti meticilinu odporno bakterijo Staphylococcus aureus (MRSA) v morebitni povezavi z rejnimi živalmi. Na različnih koncih Slovenije, predvsem v severovzhodnem delu, smo odvzeli vzorce na 16 kmetijah, na katerih je bil vsaj eden izmed članov gospodinjstva nedavno koloniziran ali hospitaliziran zaradi okužbe z LA-MRSA. Po epidemiološkem poizvedovanju z anketiranjem smo zbrali vzorce vseh članov gospodinjstva in vseh živali na posestvu. Ljudem smo odvzeli nadzorne kužnine (bris žrela, nosu, kože ali rane), pri živalih pa nosne brise ter skupne vzorce okolja. Z mikrodilucijsko metodo smo pri pridobljenih izolatih ugotavljali vzorce odpornosti proti protimikrobnim zdravilom in vse izolate tipizirali na osnovi stafilokoknega proteina A (tipizacija spa). Vsi izolati LA-MRSA pri ljudeh so bili odporni proti cefoksitinu, penicilinu in tetraciklinu, nekateri pa tudi proti ciprofloksacinu in klindamicinu. Pri živalih so se pojavljali različni rezistotipi, poleg cefoksitina, penicilina in tetraciklina so bili izolati odporni tudi proti nekaterim drugim antibiotikom, nismo pa ugotovili odpornosti proti ciprofloksacinu. Pri ljudeh smo v večini primerov izolirali tipa spa t011 in t034, poleg teh pa še t1451, t10765 in t1344. Prisotnost LA-MRSA pri živalih smo potrdili pri prašičih na petih kmetijah, kjer smo vsem izolatom določili tip spa t011. Predvidevamo, da so prašiči verjeten vir okužbe ljudi, vendar lahko sklepamo tudi, da se sevi LA-MRSA že širijo znotraj populacije ljudi. LA-MRSA smo namreč izolirali pri ljudeh na kmetijah, kjer so bili tako vzorci iz živali kakor tudi hlevski vzorci prahu negativni.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4387450Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv rejnih živali v povezavi z LA-MRSA okužbami pri ljudeh ter ugotoviti morebitno epidemiološko povezavo s primerjavo fenotipskih in genotipskih značilnosti sevov MRSA pri ljudeh in živalih na istem posestvu. MRSA rejnih živali (LA-MRSA) je pogosto prisotna pri domačih živalih, zlasti pri prašičih, zato bi lahko predstavljala kot potencialni vir za okužbe ljudi. LA-MRSA večinoma povezujemo s klonskim kompleksom (CC) 398, ki se je pojavil kot problem javnega zdravja v letu 2005 po poročilih o specifičnem tipu MRSA pri delavcih na prašičjih farmah v Evropi. V prispevku smo opisali tri primere odkrivanja okužbe ljudi z LA-MRSA (z značilnim tipom spa za živali). Pri ljudeh, ki so bili predhodno hospitalizirani ali kolonizirani z LA-MRSA, smo izvedli epidemiološko preiskavo z namenom ugotavljanja potencialnega vir kolonizacije ali okužbe. Pri anketiranju smo bolnike spraševali o njihovih možnih stikih z rejnimi živalmi ter pridobili njihovo dovoljenje za vzorčenje na kmetijah. V okviru raziskave smo odvzeli vzorce vseh družinskih članov na kmetiji, poleg tega pa smo vzorčili tudi nosne brise živali in vzorce okolja (prah). Potencialne razlike so bile ugotovljene s tipizacijskimi metodami in primerjalno genomiko. Opisan primer kaže na tesno sodelovanje humanih in veterinarskih mikrobiologov , hkrati pa je prikazal preliminarne rezultate glede vloge živali pri okužbah ljudi z MRSA. Zanimivo je tudi, da je bila v Sloveniji večina LA-MRSA izolirana pri bolnikih iz kmetijskih regij z intenzivno živinorejo.
D.08 Upravljanje in razvoj raziskovalnega dela
COBISS.SI-ID: 4335738V Sloveniji pripravlja strategijo Nacionalna komisija za preudarno rabo protimikrobnih zdravil, ki jo sestavljajo strokovnjaki medicinske, veterinarske in okoljske stroke. Nekateri člani projektne skupine pri tem intenzivno sodelujejo že več let. Glavni cilj Nacionalne strategije je ugotavljanje vzrokov odpornosti proti antibiotikom in izvajanje posebnih ukrepov za preprečevanje razvoja odpornih bakterij. Mikrobiološko spremljanje odpornosti bakterij v humani in veterinarski medicini in okolju je osnova za oceno stanja v Sloveniji. Potrebujemo stabilen sistem spremljanja odpornosti, ki bo zagotavljal zanesljive in primerljive podatke. Na področju medicinske in veterinarske mikrobiologije so potrebni kompetentni mikrobiološki laboratoriji, povezani v mrežo, skupaj z nacionalnim koordinacijskim centrom in referenčnimi laboratoriji. Odkrivanje odpornosti proti antibiotikom zahteva sprejetje pristopa Eno zdravje, ki upošteva, da je zdravje ljudi povezano z zdravjem živali in okoljem. Odpornost proti antibiotikom je globalni zdravstveni problem, ki zahteva mednarodno pozornost in sodelovanje.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4726394Člani projekltne skupine (Matjaž Ocepek, Darja Kušar) so bili člani organizacijskega odbora 7. kongresa Slovenskega mikrobiološkega društva, Bled 2017, Andrej Kirbiš je predsednik org. odbora, Matjaž Ocepek in Urška Jamnikar Ciglenečki pa sta člana programskega odbora 7. veterinarskega kongresa, Matjaž Ocepek je bil član organizacijskega odbora 8th Global Summit on Microbiology & Infectious Diseases, February, 2018 Paris, France. Irena Zdovc in Urška Jamnikar Ciglenečki sta bili trikrat (Ljubljana, 2016, 2017 in 2018) članici organizacijskega odbora srečanja Eno zdravje, ki ga skupaj organizirata Veterinarska fakulteta in Nacionalni Inštitut za javno zdravje (NIJZ).
B.01 Organizator znanstvenega srečanja