1.

Nacionalna strategija o smotrni rabi protimikrobnih zdravil v humani medicini

Zaradi naraščanja odpornosti in njenih posledic sta potrebni nacionalna strategija in načrt ukrepov s katerimi bomo ustavili naraščanje odpornosti oziroma jo poskušali znižati. V letu 2012 je Evropski svet pozval države članice Evropske unije, da pripravijo nacionalno strategijo za preprečevanje protimikrobne odpornosti v humani in veterinarski medicini v skladu s pobudo Evropskega sveta »Eno zdravje«. Ministrstvo za zdravje je imenovalo 24.11.2014 strokovno komisijo (Sklep št. 2711-14-994643) izmed članov Komisije za smiselno rabo protimikrobnih zdravil pri Ministrstvu za zdravje, ki je pripravila nacionalno strategijo za obdobje 2016 - 2022.

B.06 Drugo

COBISS.SI-ID: 3173036

2.

Odpornost bakterij proti antibiotikom pri ljudeh in živalih - kaj vemo in kaj bi želeli vedeti?

V zadnjem desetletju je prišlo do naglega porasta števila okužb z enterobakterijami, ki izločajo encime betalaktamaze z razširjenim spektrom delovanja (ESBL). Razširili so se kloni, ki so hkrati odporni in virulentni. E. coli z ESBL je pogosto prisotna pri rejnih živalih, zlasti pri perutnini in v prašičjem mesu, kar je bilo ugotovljeno tudi v Sloveniji. Povezava med človeškimi in živalskimi izolati je zapletena, spremljanje načina širjenja odpornih bakterij pa je možno le z molekularnimi metodami. Verjetno so pri človeku deleži E. coli, ki izvirajo iz živali, od države do države različni.

B.06 Drugo

COBISS.SI-ID: 3764453

3.

Novejše diagnostične metode v veterinarskem laboratoriju

Sodobni diagnostični in raziskovalni laboratoriji imajo na voljo opremo in znanje za izvajanje klasičnih metod v kombinaciji z molekularnimi in serološkimi. Med novejšimi diagnostičnimi metodami se najhitreje razvijajo molekularne metode, ki so v primerjavi s klasičnimi običajno hitrejše, predvsem pa omogočajo analizo tudi tistih mikrobov, ki jih v laboratorijskih pogojih ne moremo gojiti oz. rastejo zelo počasi. Med molekularnimi metodami je najbolj uveljavljena metoda PCR in njene različice ter sekvenciranje. Po prvi generaciji sekvenciranja (Sanger) se je v zadnjem desetletju uveljavilo sekvenciranje naslednje generacije (NGS), ki ponuja najbolj celovite diagnostične in raziskovalne odgovore. Pri NGS pridobimo velike količine podatkov, ki pa imajo uporabno vrednost šele po ustrezni analizi s specializiranimi orodji bioinformatike. Med novejšimi metodami v rutinsko uporabo prihaja tudi masna spektrometrija MALDI-TOF, ki je cenovno dostopna metoda za hitro in rutinsko identifikacijo bakterijskih izolatov v kliničnih mikrobioloških laboratorijih. Uveljavljajo se tudi metode, ki omogočajo hkratno analizo velikega števila izraženih lastnosti, npr. fenotipske mikromreže in avtomatizirani multiparametrični serološki testi.

B.04 Vabljeno predavanje

COBISS.SI-ID: 4240250