Leta 2017 smo na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah začeli s sušenjem črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.). Naš cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med dinamiko sušenja trav in metuljnic ter kako na dinamiko vplivata temperatura in vlažnost zraka. Sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017–19. 5. 2017 in 29. 5. 2017–2. 6. 2017). Rezultati primerjave vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih so le delno pokazali statistično značilne razlike v dinamiki sušenja trav in metuljnic, medtem ko lahko trdimo, da se z znižanjem temperature zraka in hkratnim povečanjem zračne vlažnosti hitrost sušenja upočasni.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 4585004Na poskusnem polju UKC Pohorski dvor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah smo leta 2017 začeli s sušenjem pasje trave (Dactylis glomerata L.) in mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.). Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v dinamiki sušenja med njima glede na razvojno fazo, v kateri se trava nahaja (razraščanje, začetek latenja, polno latenje oz. cvetenje), ter glede na dejavnike okolja (temperatura in padavine)v času košnje in sušenja. Košnjo in sušenje smo izvedli v dveh terminih (od 17.5.2017 do 19.5.2017 in od 29.5.2017 do 2.6.2017). Analiza vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih je pokazala, da se je pasja trava sušila hitreje kot mnogocvetna ljuljka, ne glede na razvojno fazo, v kateri se je nahajala. Na dinamiko sušenja preučevanih rastlinskih vrst pa imajo velik vpliv tudi klimatske razmere.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 4614444V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru opravili raziskovalno delo, ki je temeljilo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila krme na kakovost le-te. Na območju podravske regije smo na 30 kmetijah izvedli prav toliko anket in odvzeli vzorce krme. Z anketnimi listi smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih, in sicer o vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, številu košenj ter načinu spravila oziroma sušenja krme. V vegetacijski dobi rastlin, to jev mesecih maju, juniju in juliju, smo zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava )in jih na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) analizirali s spektroskopijo NIR. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo smo pri vzorcih krme določili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, pepela in surovih maščob. Iz podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL). Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 4597292V okviru CRP »Tehnološke rešitve za pridelavo kakovostnega sena« na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo v letu 2017 opravili dva poskusa v severovzhodnem delu Slovenije. Poskusa sta temeljila na analiziranju vplivov tehnoloških postopkov sušenja krme na izgube in kakovost le-te. V obeh poskusih smo odvzeli vzorce za analizo izgub in kakovosti krme. V prvem poskusu, ki je bil zastavljen na dveh površinah (na prvi so prevladovale trave, na drugi metuljnice), smo ugotavljali vpliv botanične sestave na izgube in kakovost krme. Na drugem poskusu, ki je bil zasnovan na trajnem travinju, pa smo analizirali vpliv delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev na izgube in kakovost krme. Rezultati prvega poskusa so pokazali statistično značilne razlike v izgubah in kakovosti krme glede na prevladujoče rastline v ruši. Različne delovne hitrosti in števila vrtljajev delovnih strojev značilno vplivajo na parameter kakovosti krme, ne pa tudi na njene izgube. Pri manjših vrtljajih in manjši delovni hitrosti delovnih strojev so vrednosti NEL v krmi višje kot pri krmi, kjer so bili uporabljeni večji vrtljaji in večje delovne hitrosti.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 4619564