Analiza porabe energije je bila ugotovljena pri dveh načinih spravila sena s sušenjem na tleh na enajstih družinskih kmetijah na različnih lokacijah po Sloveniji. Poraba energije pri spravilu sena s sušenjem na tleh je določena iz porabljenega mineralnega dizelskega goriva pri izvajanju različnih delovnih operacij s traktorskim agregatom v enem celotnem procesu spravila sena (košnja, raztros in obračanje, zgrabljanje, zbiranje sena s samonakladalno prikolico ali zbiranje in stiskanje sena s stiskalnico za valjaste bale. Skupna poraba energije za vse delovne operacije nam da podatke o končni porabi energije za spravilo sena sušenega na tleh na dva različna načina (z uporabo samonakladalnih prikolic ali balirk za valjaste bale). Povprečna poraba celotne energije (od košnje do baliranja sena) na hektar površine (MJ/ha) pri spravilu z baliranjem sena v valjaste bale je večja za 27,6% od povprečne skupne porabe energije (MJ/ha) pri spravilu sena s samonakladalno prikolico (energija od košnje do nakladanja sena s samonakladalno prikolico).Pri transportu sena je povprečna urna poraba energije (MJ/h) za manipulacijo z balami za 6,5% višja v primerjavi z delovnim procesom praznjenja samonakladalne prikolice in transporta sena iz samonakladalne prikolice s puhalnikom v skladišče sena. Povprečna urna poraba energije (MJ/ura) za transport valjastih bal sena pri spravilu valjastih bal z baliranjem sena v valjaste bale za 24,1% višja od urne porabe energije za transport sena s samonakladalno prikolico.
COBISS.SI-ID: 5710184
Na poskusnem polju Infrastrukturnega centra Jablje smo na individualnih parcelicah posejali po dva ekotipa pasje trave (Dactylis glomerata L.) in trstikaste bilnice (Festuca arundinacea Schreb). Zanimalo nas je spreminjanje hranilne vrednosti obeh vrst ob razmeroma pozni prvi košnji. Vzorce smo zbrali ob štirih različnih datumih prve košnje: 22.5., 2.6., 12.6. in 24.6. Kemijsko sestavo in vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) smo določili po metodi bližnje infrardeče refleksijske spektroskopije (NIRS). Vsebnost surovih beljakovin (SB) in neto energije za laktacijo (NEL) je bila ob primerljivih datumih košnje večja pri trstikasti bilnici, vsebnost surove vlaknine (SVl) pa pri pasji travi. V obravnavanem obdobju se je vsebnost SB zmanjševala hitreje pri trstikasti bilnici (-1,09 proti -0,74 g SB na kg sušine dnevno), vsebnost NEL pa pri pasji travi (-0,029 proti -0,022 MJ NEL na kg sušine dnevno). Ugotavljamo, da obstajajo med obema vrstama trav precejšnje razlike v zmanjševanju hranilne vrednosti ter da ima trstikasta bilnica ob primerljivem datumu pozne prve košnje boljšo hranilno vrednost od pasje trave.
COBISS.SI-ID: 5612904