Vrstno bogata travišča (naravna in polnaravna) so iz različnih razlogov (sprememba tradicionalnega upravljanja, opuščanje in zaraščanje ali intenziviranje (evtrofikacija, fragmentacija…) eden od najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi. Z namenom spremljanja sprememb floristične sestave vrstno bogatih travišč zaradi intenziviranja rabe smo v zahodnem delu Slovenije na stičišču Alp, dinarskega in submediteranskega območja (kraška regija) izbrali 15 kmetij. Gre za eno izmed žarišč biotske pestrosti v Evropi. Izbranih je bilo petnajst kmetij in na vsaki kmetiji dve lokaciji z znano, a različno intenzivnostjo kmetovanja (zlasti glede gnojenja). Na vzorčnih parcelah (25 m2) so bili narejeni vegetacijski popisi, zbrani vzorci tal, določeni so bili pridelki krme/biomase in popisani načini gnojenja. Gnojenje ni vplivalo na število rastlinskih vrst (povprečno 36,6 v primerjavi s 40,1 vrste na negnojenih parcelah). Le delež metuljnic je bil večji na parcelah z večjo vsebnostjo P2O5 v tleh. Večji delež vrst, pomembnih za ohranjanje narave, je bil ugotovljen na negnojenih parcelah, vendar je bil le ta v pozitivni korelaciji s pH vrednostjo tal, ne pa z vsebnostjo K2O in P2O5 v tleh. Za krmo iz območij, kjer so bile ugotovljene vrste, pomembne za ohranjanje narave, je bila značilna manjša vsebnost neto energije za laktacijo. Med invazivnimi tujerodnimi vrstami je bil Erigeron annuus najpogostejši na gnojenih parcelah.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 43258925