Zeli so pomembna sestavina ekstenzivnega travinja. Informacije o njihovi hranilni vrednosti so redke. V prispevku so prikazane spremembe vsebnosti surovih beljakovin in energijske vrednosti med prvim rastnim ciklusom. Na dveh lokacijah in pri štirih datumih vzorčenja smo raziskovali sestavo in energijsko vrednost navadnega rmana, ozkolistnega trpotca, navadnega regrata, topolistne kislice in navadne lakote. Ob primerljivih datumih vzorčenja je vsebovala največ surovih beljakovin (SB) topolistna kislica (166 do 271 g kg-1 sušine), najmanj pa navadni rman (70 do 164 g kg-1 sušine). Največjo vsebnost presnovljive energije (ME) je imel navadni regrat (9,66 do 11,30 MJ kg-1 sušine), najmanjšo pa navadni rman (5,14 do 9,89 MJ kg-1 sušine). Na podlagi linearnega regresijskega modela smo ugotovili, da se je vsebnost SB in ME najhitreje zmanjševala pri topolistni kislici (-3,76 g SB kg-1 sušine na dan, R2=0,92; -0,054 MJ ME kg-1 sušine na dan, R2=0,67). Vsebnosti SB in ME so se najpočasneje zmanjševale pri navadnem regratu (-1,10 g SB kg-1 sušine na dan, R2=0,41) in pri ozkolistnem trpotcu (-0,026 MJ ME kg-1 sušine na dan, R2=0,41). Sklenili smo, da se vrste zeli med seboj razlikujejo tako v vsebnostih SB in ME, kot tudi v hitrosti zmanjševanja SB in ME med rastjo.
COBISS.SI-ID: 5266536
Na poskusnem polju Infrastrukturnega centra Jablje smo na individualnih parcelicah posejali po dva ekotipa pasje trave (Dactylis glomerata L.) in trstikaste bilnice (Festuca arundinacea Schreb). Zanimalo nas je spreminjanje hranilne vrednosti obeh vrst ob razmeroma pozni prvi košnji. Vzorce smo zbrali ob štirih različnih datumih prve košnje: 22.5., 2.6., 12.6. in 24.6. Kemijsko sestavo in vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) smo določili po metodi bližnje infrardeče refleksijske spektroskopije (NIRS). Vsebnost surovih beljakovin (SB) in neto energije za laktacijo (NEL) je bila ob primerljivih datumih košnje večja pri trstikasti bilnici, vsebnost surove vlaknine pa pri pasji travi. V obravnavanem obdobju se je vsebnost SB zmanjševala hitreje pri trstikasti bilnici (-1,09 proti -0,74 g SB na kg sušine dnevno), vsebnost NEL pa pri pasji travi (-0,029 proti -0,022 MJ NEL na kg sušine dnevno). Ugotavljamo, da obstajajo med obema vrstama trav precejšnje razlike v zmanjševanju hranilne vrednosti ter da ima trstikasta bilnica ob primerljivem datumu pozne prve košnje boljšo hranilno vrednost od pasje trave.
COBISS.SI-ID: 5612904
Z uporabo ustaljenih srednjeevropskih metod podajamo pregled rastlinstva in rastja severozahodnega dela Banjšic (zahodne Banjške planote). Prevladujoči obliki rastja sta gozd in travišča. Največje površine gozdnih sestojev uvrščamo v asociacije Ornithogalo pyrenaici-Fagetum, Lamio orvalae-Fagetum, Seslerio autumnalis-Fagetum, Seslerio autumnalis-Ostryetum,Veratro nigri-Fraxinetum in Ornithogalo pyrenaici-Fraxinetum. Suha travišča večinoma pripadajo submediteranskim združbam iz reda Scorzonero villosae-Chrysopogonetalia grylli, predvsem asociaciji Danthonio-Scorzoneretum villosae. Gojene travnike in občasne pašnike uvrščamo predvsem v asociacije Ranunculo bulbosi-Arrhenatheretum, Anthoxantho-Brometum erecti in Rhinantho freynii-Trisetetum flavescentis, redka zakisana travišča pa v asociacijo Polygalo vulgaris-Nardetum. Nekatere botanične posebnosti tega prehodnega območja med Julijskimi Alpami, Dinarskim gorstvom in Submediteranom so (jugo)vzhodnoalpski endemiti Saxifraga tenella, Aconitum angustifolium, Tephroseris pseudocrispa in Leontodon hispidus subsp. brumatii, nekatere mediteranske vrste: Adiantum capillus-veneris, Linum bienne in Orlaya grandiflora, v glavnem ilirska vrsta Scopolia carniolica in številni zavarovani taksoni iz družine kukavičevk (Orchidaceae).
COBISS.SI-ID: 43848749
Na 15 kmetijah kraškega območja in na 16 kmetijah Posočja smo na ekstenzivnih in gnojenih travnikih določali založenost tal, pridelke in kakovost zelinja ter botanično vrstno sestavo. Založenost s P2O5 je bila na gnojenih travnikih kraškega območja statistično značilno (p ( 0,05) večja kot na ekstenzivnih (14,8 proti 4,85 mg/ 100 g tal). V Posočju razlika ni bila statistično značilna (p ) 0,05; 7,66 proti 4,86 mg/ 100 g tal). Založenost s K2O je bila na obeh območjih večja na gnojenih travnikih, vendar razlike niso bile statistično značilne (p ) 0,05). Pridelek sušine krme (3120 in 8159 kg na hektar), vsebnost SB (104 in 144 g/kg sušine), vsebnost NEL (5,10 in 5,27 MJ na kg sušine), vsebnost P (2,45 in 2,82 g na kg sušine), vsebnost K (17,0 in 23,2 g na kg sušine), pridelek SB (330 in 1178 kg SB na hektar) in pridelek NEL (16,0 in 43,0 GJ na ha) so bili na gnojenih travnikih obeh območij statistično značilno (p ( 0,05) večji kot na ekstenzivnih travnikih (1844 in 4684 kg sušine na hektar; 94 in 116 g SB/kg sušine; 4,64 in 4,85 MJ NEL na kg sušine; 1,43 in 1,80 g P na kg sušine, 10,3 in 16,5 g K na kg sušine,174 in 567 kg SB na hektar; 8,74 in 23,0 GJ na hektar). Pridelki sušine, SB in NEL so bili v Posočju več kot dvakrat večji kot na kraškem območju. Na gnojenih travnikih Posočja smo ugotovili statistično značilno manjše število rastlinskih vrst kot na ekstenzivnih (28,5 proti 46,3). Razlika na kraškem območju ni bila statistično značilna (36,6 proti 40,1; p ) 0,05). Na obeh območjih smo na gnojenih travnikih popisali manjše število naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst (0,47 in 0,06) kot na ekstenzivnih (1,27 in 1,0) (p ( 0,05).
COBISS.SI-ID: 5924968