Zgodovinske prakse upravljanja lahko močno vplivajo na trenutno stanje gozdov in tako vplivajo na potencial pojava izbruhov gozdnih škodljivcev. Preverili smo, ali zgodovina gospodarjenja z gozdom in gojenje navadne smreke vplivajo na možnost izbruhov podlubnikov po velikih motnjah. Ocenili smo vpliv dejavnika deleža smreke v epidemičnih razmerah in na različnih nadmorskih višinah. Za raziskavo smo uporabili dolgoročne podatke o sanitarni sečnji in gozdnih inventarah. Zgodovina gospodarjenja z gozdovi je bila opredeljena s spremembo gozda glede na naravno gozdno sestavo in je bila opredeljena v štirih razredih sprememb v sestavi drevesnih vrst. Primerjali smo delež navadne smreke in sanitarno sečnjo zaradi podlubnikov pri različnih razredih sprememb v sestavi drevesnih vrst. Analizirana je bila nega gozda s pregledom deleža realizirane sečnje glede na načrtovano in vpliv na sanitarno sečnjo. Analiza je bila opravljena z Bayesovim modeliranjem, ki je vključevalo prostorsko avtokorelacijo in naključne učinke. Zabeležili smo močno povezavo med spremembo v sestavi drevesnih vrst, deležem navadne smreke in sanitarno sečnjo zaradi podlubnikov. Povezave so bile opažene tudi med epidemičnimi obdobji, deležem navadne smreke in nadmorsko višino. Nadmorska višina je imela negativen vpliv na in delež navadne smreke je imel pozitiven vpliv na sanitarno sečnjo. Med epidemičnimi obdobji smo pokazali, da so podlubniki odvisni od zgodovino gospodarjenja z gozdovi in da je količina navadne smreke potencialni dejavnik za pojav izbruha. Pokazali smo, da so izbruhi podlubnikov izjemno vplivani s strani obsežnih naravnih motenj. In pokazali smo, da so potrebni trajnostni ukrepi za preprečevanje teh vplivov.
COBISS.SI-ID: 5260454