Z osnovnim namenom prispevati k boljšemu prepoznavanju raziskovalnih in razvojnih prioritet v gozdarstvu, k boljšemu prenosu znanja v stroko in k boljšemu delovanju stroke, smo novembra 2017 člani projektne skupine (BFG) organizirali 34. gozdarske študijske dneve z naslovom »Preučevanje in upravljanje gozdnih ekosistemov v Sloveniji: včeraj, danes, jutri?«. Za vsako področje raziskovanja v gozdarstvu smo prepoznali razvojno najbolj zanimiva, morda tudi raziskovalno podhranjena vprašanja. Eden izmed izpostavljenih področij je bilo tudi upravljanje s prostoživečimi živalmi. Člani projektne skupine smo za to področje pripravili dva prispevka, in sicer na temo raziskovalnih in razvojnih izzivov pri upravljanju prostoživečih živali ter potencialih možnostih uporabe foto-pasti v raziskavah prostoživečih vrst. Z njima smo izpostavili glavne aktivnosti projekta in želeli pritegniti zainteresiranost ciljne publike. Problematiko upravljanja s populacijami divjadi je v svojem prispevku »Razvojne potrebe javne gozdarske službe« pomembno izpostavil tudi direktor ZGS. Prispevki so izzvali močne diskusije, katerih glavni poudarek je bil pomen vpeljave dodatnih kazalnikov gostote oz. številčnosti parkljaste divjadi v lovsko-gospodarsko načrtovanje, kar pa je glavni cilj pričujočega projekta.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 292698880V Sloveniji smo zadnja desetletja priča velikim spremembam na področju upravljanja prostoživečih živali. Športni lov je vse manj priljubljen, ponekod celo osovražen in izpostavljen načrtni negativni kampanji. Število lovcev se zmanjšuje in njihova starost povečuje. Močne spremembe rabe prostora so ob desetletjih urejenega lovstva in gojitve divjadi omogočile številčni porast in širjenje večine vrst velike parkljaste divjadi, sočasno pa so nazadovale vrste vezane na odprt prostor. Spremilo se je tudi vrednotenje velikih zveri in ujed: uporaba strupov in pasti sta postala prepovedana; številne nekdaj lovne vrste in celo vrste, ki so bile razumljene kot škodljivci, so sedaj trajno zaščitene. V Sloveniji so lovne pravice last države. To proži pogosta nasprotovanja s strani lastnikov in odločne pobude k spremembi tega temelja lovske zakonodaje, kar v področje upravljanja prostoživečih živali prinaša dodatne izzive. V pričujočem prispevku želimo za področje lovstva oz. upravljanja prostoživečih živali v Sloveniji prepoznati nekatera glavna razvojno pomembna vprašanja in segmente: (i.) Presoja perspektiv sedanje in alternativnih oblik organiziranosti lova (lovstva), (ii.) Analiza motivov lastnikov zemljišč pri pobudah k spremembi lastništva divjadi, (iii.) Zakonodajno varstvo ogroženih vrst: prehod iz vrstnega na populacijski nivo varstva, (iv.) Uravnoteženje financiranja raziskav zavarovanih vrst in divjadi, (v.) Razvoj lovno-gospodarskega načrtovanja, uskladitev gozdnogospodarskega in lovno-gospodarskega načrtovanja, vpeljava metod monitoringa številčnosti divjadi v upravljanje, (vi.) optimizacija izvedbe ukrepa krmljenja divjadi in velikih zveri, (vii.) Optimizacija spolne in starostne sestave odvzema divjadi, boljše trženje divjačine.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 5001382