V4-1627 — Zaključno poročilo
1.
Starostno pogojeni vplivi telesne mase na plodnost in velikost legla pri evropski srni

Analizirali smo vpliv mase in starosti samice na reprodukcijsko sposobnost evropske srne (Capreolus capreolus) na velikem vzorcu 1312 samic (305 mladic in 1007 odraslih), odlovljenih v obdobju od 2013 do 2015 po celotni Sloveniji. Telesna masa je imela pozitivni vpliv na verjetnost ovulacije in na potencialno velikost legla (število rumenih telesc). Vpliv je bil opaznejši pri mladicah kot pa pri odraslih. Med starostnimi skupinami smo ugotovili značilno razliko v odzivu obeh razmnoževalnih parametrov na telesno maso, ki primarno vpliva na reprodukcijo mlajših, predvsem lažjih osebkov: pri enaki masi bi imele mladice v povprečju manjša legla kot odrasle srne. Pri manjši telesni masi bi imele mlajše do srednje stare srne manjša legla kot starejše srne. Med tem ko morajo mladice doseči določen prag telesne mase, da lahko stopijo v reprodukcijo, so odrasle samice plodne (producirajo jajčeca) tudi pri nižjih telesnih masah. Pri višjih telesnih masah so tudi mladice plodne in, ko enkrat dosežejo določen prag telesne mase, telesna masa nima več dodatnih vplivov na razmnoževalni potencial srne. Povečana reprodukcija pri višjih starostih v kombinaciji z znižano telesno maso kaže na to, da starejše samice vložijo več energije v razmnoževanje kot v telesno kondicijo.

COBISS.SI-ID: 4728742
2.
Upravljanje z divjadjo in gozdarjenje imata ključen vpliv na populacijsko gostoto jelenjadi

Jelenjad (Cervus elaphus L.) je mnogokje ekološko pomembna vrsta in popularna lovna vrsta. Populacijske gostote jelenjadi so v veliki meri odvisne od kvalitete habitata, ki pa je pod močnim vplivom človeka. Upravljanje z divjadjo namensko dviga kvaliteto okolja, med tem ko ima gozdarjenje pogosto nenamenski vpliv. Celoten vpliv obeh upravljanj je slabo poznan. Da bi bolje razumeli rabo prostora jelenjadi ter izboljšali upravljanje z vrsto, smo proučili vpliv več okoljskih in zgodovinskih dejavnikov, predvsem antropogenih, na razširjenost jelenjadi v Sloveniji. Verjetnost prisotnosti jelenjadi in višje gostote so v bližini lokacij preteklih reintrodukcij (pred manj kot 100 leti) in večjih neprekinjenih gozdnih kompleksov. To ima ključen pomen na napovedovanje prihodnje razširjenosti in populacijske dinamike jelenjadi. Populacijska gostota je prav tako odvisna od bližine krmišč, deleža drogovnjaka smrek v sestoju, deleža mladovja, kar je pomembno v luči zmanjševanja neželenega vpliva na gozd. Pristop in rezultati te študije so uporabni tudi za izboljšavo rangiranje habitatov v loviščih, ki je v uporabi pri načrtovanju upravljanja z jelenjadjo v nekaterih državah.

COBISS.SI-ID: 4769702
3.
Imam lahko več potomcev kot si lahko zamisliš

Večina samic evropske srne ima dvojčke, redkeje edince ali trojčke. Posamezni redki primeri z več kot tremi mladiči se nanašajo na četvorke, ki so pri srnah izjemno redki (samo nekaj deset primerov se najde v literaturi). V tem prispevku predstavljamo prve dokaze, da imajo lahko srne celo pet mladičev. S proučitvijo velikega seta (n = 4690) maternic in jajčnikov srn v dveh sosednjih državah srednje/južne Evrope (Italije in Slovenije) smo našli deset samic, ki so imele ali pa bi lahko imele četverčke. Med temi so bile tri s potencialnim zarodom petih mladičev. Med tem ko je ena samica iz Slovenije imela pet rumenih telesc, sta dve iz Toskane (Italija) imeli pet zarodkov. V obeh primerih je bilo vseh pet zarodkov normalno in enakomerno razvitih. To nakazuje, da nobeden od zarodkov ni bil bolj izpostavljen resorbciji ali aborciji. Šest od 13 samic z izjemnimi legli (več kot tri) je imelo značilno večjo telesno maso v primerjavi s povprečno maso odlovljenih srn v istem lovskem upravljalnem območju v istem obdobju, med tem ko je pet samic imelo značilno nižjo telesno maso. To kaže na to, da imajo lahko nekatere samice zelo velika legla, kljub temu da njihova fenotipska kvaliteta ni višja od povprečja v populaciji, kar kaže da so velika legla prej stohastičen dogodek kot normalen reproduktivni odziv zelo vitalnih osebkov.

COBISS.SI-ID: 4758182
4.
Kolikor srnjakov, toliko srn?

Spolno razmerje srnjadi, ki je v Sloveniji pomembna lovsko-upravljavska vrsta, bi moral biti pomemben podatek pri načrtovanju in upravljanju te vrste. Ustreznih podatkov o spolnem razmerju odrasle srnjadi v Sloveniji ni na voljo, zato smo ugotavljali spolno razmerje te vrste v zgodnjih obdobjih življenja, in sicer na podlagi: (i) pregleda rodil in analize spolnega razmerja zarodkov povoženih brejih srn, zbranih v obdobju 2014–2017 (primarno spolno razmerje); (ii) analize podatkov iz podatkovnih baz oz. lovsko-informacijskega sistema o povoženi srnjadi, pri čemer smo se omejili na mladiče in enoletno srnjad. Spolno razmerje zarodkov je znašalo 1 : 0,9 v prid samčkov, spolno razmerje mladičev iz istih legel (tj. uplenjenih skupaj s srno; obdobje 2013–2015) pa 1 : 1,1 v prid samičk. Analiza spolnega razmerja povoženih osebkov na območju celotne Slovenije je pokazala, da je bilo spolno razmerje mladičev in enoletnih živali v celotnem proučevanem obdobju (2008–2017) večinoma v prid samic. V letu 2017 je bilo, npr., spolno razmerje povoženih mladičev moškega in ženskega spola 1 : 1,22, enoletnih osebkov pa 1 : 1,10. Čeprav gre za preliminarno raziskavo, bi bilo treba glavne ugotovitve o spolnem razmerju srnjadi, ki kažejo, da med mladiči prevladujejo samice, upoštevati tudi pri upravljanju s srnjadjo v Sloveniji.

COBISS.SI-ID: 5306022
5.
Pregled metod za določanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev

Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, motivacijsko in ekološko najpomembnejša skupina divjadi. V procesu njihovega upravljanja pa trenutno ni uveljavljenih standardnih in rutinskih metod, na podlagi katerih bi lahko zanesljivo ocenjevali absolutno in/ali relativno številčnost na vsakoletni ravni. Metod za spremljanje številčnosti populacij prostoživečih parkljarjev je veliko; pri izbiri najustreznejše je treba upoštevati določene kriterije. Najpomembnejši kriteriji za izbiro metode so preučevana vrsta parkljarjev, značilnosti habitata, velikost območja, gostota populacije, možnost kontrole in nenazadnje tudi stroški. V prispevku predstavljamo pregled metod in se osredotočamo predvsem na tiste, ki bi bile primerne za uporabo v naših razmerah in za ocenjevanje številčnosti lovsko upravljavsko najpomembnejših vrst parkljarjev – srnjadi, jelenjadi, divjega prašiča in gamsa.

COBISS.SI-ID: sprejeto za obja