V Sloveniji je po podatkih Zavoda za gozdove (ZGS) več kot 313.000 gozdnih zemljišč, ki jih ima v lasti kar 461.000 lastnikov gozdov. Podobna razdrobljenost je značilna tudi za kmetijska zemljišča. V Sloveniji je več kot 420.000 gospodinjstev, katerih člani imajo v lasti ali uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, za dohodnino od dohodkov od teh zemljišč pa je (zaradi oprostitve za vsa gospodinjstva z največ 200 evri dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti) zavezanih le okoli 71.000 gospodinjstev oziroma okoli 120.000 oseb. Vsa ta gospodinjstva se skladno z Zakonom o dohodnini štejejo med kmečka gospodinjstva. Z davčno zakonodajo s področja kmetijske in gozdarske dejavnosti se torej srečuje skoraj četrtina prebivalcev Slovenije. V članku so predstavljeni davčni predpisi, ki urejajo področje kmetijske in gozdarske dejavnosti in na primeru izbranih kmetij preučene posledice obstoječe ureditve za davčne zavezance, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost.
COBISS.SI-ID: 2053121974
Prispevek obravnava pereče vprašanje opredelitve zaščitene kmetije za namene dedovanja. Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev poudarja socialno funkcijo lastnine, kar pomeni, da naj bi se na njegovi podlagi določenim kategorijam oseb zagotovila eksistenčna podlaga s prepovedjo delitve kmetij in s sorazmernim razbremenjevanjem prevzemnika glede nujnih deležev drugih dedičev, skladno s tem pa tudi omejuje oporočno svobodo v teh primerih. Ker ta institut močno posega v pravico do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave RS), je tako razlikovanje in poudarjanje socialne funkcije lastnine lahko utemeljeno samo, kadar je z njim dejansko mogoče doseči poglavitni cilj, ki naj bi se z ureditvijo uresničeval, torej, da se prevzemniku omogoči eksistenčni obstoj na tej kmetiji. Zaradi precej nizko postavljene in fiksne spodnje meje za opredelitev zaščitene kmetije merila za zaščiteno kmetijo lahko izpolnjujejo tudi kmetijskogospodarske enote, ki njihovemu lastniku ne omogočajo preživetja oziroma se na njih kmetijska dejavnost sploh ne opravlja. Menim, da v takšnem primeru zakonska ureditev ne more uresničiti svojih legitimnih ciljev in je zato neustavna. Zato bi za kmetije, ki so na spodnji meji za določitev zaščitene kmetije, morala obstajati bodisi možnost ugotavljanja, ali lastniku dejansko omogočajo preživetje, bodisi bi moralo biti tem kmetom prepuščeno, da se sami odločijo, ali želijo zaščititi kmetijo.
COBISS.SI-ID: 1877217
Po podatkih Gozdarskega inštituta (ZGS) v Sloveniji je več kot 313.000 gozdnih zemljišč v lasti kar 461.000 lastnikov gozdov. Podobna razdrobljenost je značilna tudi za kmetijska zemljišča. V Sloveniji je več kot 420.000 gospodinjstev, katerih člani imajo ali uporabljajo kmetijska in gozdna zemljišča, zavezanci za dohodnino iz teh zemljišč (zaradi oprostitve za vsa gospodinjstva z največ 200 EUR dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti). ) Približno 70.000 gospodinjstev ali približno 95.000 ljudi. V skladu z Zakonom o dohodnini so vsa ta gospodinjstva podeželska gospodinjstva. Skoraj četrtina prebivalstva Slovenije se sooča z davčno zakonodajo na področju kmetijstva in gozdarstva. V prispevku bodo predstavljeni davčni predpisi, ki urejajo področje kmetijske in gozdarske dejavnosti, pri izbranih kmetijah pa bodo preučene posledice obstoječe ureditve za davčne zavezance, ki opravljajo osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
COBISS.SI-ID: 1024748657