Študije in izkušnje kažejo, da je prostor pomemben dejavnik pri vzgoji in izobraževanju otrok. Stroka mu pripisuje vlogo tretjega učitelja, kar je pomembna in odgovorna funkcija. Prispevek izpostavlja pomen grajenega izobraževalnega prostora in se osredotoča na fizikalne parametre, ki zagotavljajo bivalno ugodje – toplotno ugodje, svetlobno okolje, akustično ugodje in kakovost zraka v notranjih prostorih. Obravnavani parametri ugodja v zadnjih desetletjih pridobivajo na pomenu na podlagi številnih študij, ki dokazujejo njihovo pomembnost in predvsem izpostavljajo negativne vplive na zdravje in počutje otrok ter njihovo učno uspešnost in napredovanje. Na dolgi izobraževalni poti od vrtca do fakultete preživi otrok v izobraževalnih ustanovah veliko časa, zato negativni potencial grajenega okolja ne sme biti zanemarjen. Arhitekt kot oblikovalec prostora vpliva na kakovost grajenega okolja že v najzgodnejši fazi načrtovanja – funkcionalna zasnova oblike stavbe mora omogočati osvetlitev z dnevno svetlobo in hkrati preprečevati možnost pregrevanja, nuditi akustično ugodje, izbrana gradiva ovoja stavbe in opreme ne smejo sproščati škodljivih substanc, vgrajeni tehnološki sistemi pa morajo zagotavljati ustrezno uravnavanje temperature in stalne izmenjave zraka.
COBISS.SI-ID: 3694212
Tradicionalni prostor varovanja otrok in skupinskega učenja so nadomestili novi inovativni pedagoški pristopi, ki temeljijo na obravnavanju otrok kot individualnih osebnostih z lastnim ustvarjalnim potencialom. Ob tem se spreminjajo tudi prostorski normativi, ki terjajo večje površine. Pojavljajo se potrebe po fleksibilnih in raznovrstno zasnovanih prostorih. V oblikovanje prostorov za vzgoje in izobraževanja se poleg arhitekturne in pedagoške stroke vključujejo tudi strokovnjaki s področja medicine, psihologije, krajinske arhitekture, ekonomike, arhitekturne tehnologije.
COBISS.SI-ID: 3694468
Sodobni učni prostor vrtca naj bi otrokom omogočil različne dejavnosti in učne izkušnje tako v notranjem kot tudi v zunanjem učnem prostoru. V besedilu najprej izpostavimo nekatere pedagoge in didaktike, ki so se v svojih razpravah usmerili tudi na učni prostor, nato pa dve reformski pedagogiki, pedagogiko Montessori in koncept Reggio Emilia. Besedilo zaključuje predstavitev primera senzorne ali čutne sobe v vrtcu v Postojni, ki predstavlja inovativni pristop z vključitvijo senzornih elementov v prostor in spodbuja aktivno ter predšolskemu otroku naravno učenje z igro. Iz tuje in domače prakse učenja sporazumevalne zmožnosti v notranjem in zunanjem prostoru vrtca izpostavljamo nekatere elemente inovativnih pristopov učenja, ki se nanašajo na timsko delo različnih poklicnih profilov, na prijetno, udobno in estetsko ureditev vrtca, na pretočnost in možnost dostopa različnim uporabnikov do vseh prostorov, na povezanost notranjih in zunanjih prostorov vrtca, na transdisciplinarno učenje preko projektnega dela, ki temelji na raznovrstnih materialih, in ki vključujejo vse čute otrok ali veččutno učenje, ter na dokumentiranju razvoja otrok, tudi z uporabo IKT tehnologije.
COBISS.SI-ID: 1540659652
Pomen kakovostnega načrtovanja prostorov in stavb vrtcev izhaja iz skrbi za otroka kot najobčutljivejšega in za impulze prostora najbolj dojemljivega člena družbe. Vpliv prostora na oblikovanje otrokove osebnosti posledično vpliva na kulturni, družbeni in okoljski razvoj posameznih generacij. Vrtci v Sloveniji so nastajali v različnih časovnih obdobjih in so produkt različnih družbenih sistemov pa tudi normativov in predpisov. Za presojo kakovosti otroškega varstva je nujna tudi presoja kakovosti že zgrajenih objektov in prostorov, ki so eden izmed treh temeljnih pogojev za ustanovitev in delovanje vrtca. Prispevek opisuje pomen evidentiranja stavb vrtcev, ki je prvi korak v prepoznavanju trenutnih razmer. Izvedeno je bilo med širšo raziskavo (CRP 2016–2019, Analiza stanja na področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse), njegov namen pa je prepoznavanje kakovostnih stavb vrtcev v Sloveniji, vzpostavitev mehanizmov varovanja in določitev interdisciplinarnih kriterijev vrednotenja. Ti so temelji za nove smernice načrtovanja in gradnje vrtcev v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 3551620
Stavbni fond osnovnih šol v Sloveniji, ki vključuje matične šole in podružnice, je obsežen in raznovrsten. Za pregled nad njim in primerjavo stavb so bili za vse stavbe iz javno dostopnih baz pridobljeni osnovni podatki o njihovih glavnih značilnosti. Najpomembnejši so bili podatki o številu oddelkov in etažnosti, legi v prostoru in letu gradnje. Iz podatkov o objavah v strokovnem tisku, prejemnikih strokovnih nagrad in uvrstitvi na seznam kulturne dediščine je mogoče opredeliti arhitekturno pomembne in anonimne stavbe. Na tej podlagi sta bili opravljeni kategorizacija stavb in kvantitativna analiza. Iz podrobnega pregleda predpisov, ki so skozi zgodovino urejali snovanje in graditev šol na območju Slovenije, ter primerjave prostorskih parametrov za osnovne prostorske enote in programske sklope, ki jih predpisi določajo, lahko ugotovimo, da se osnovne prostorske potrebe šole niso pomembno spreminjale. Tudi izolirana učilnica je ves čas osnovna prostorska enota šolske stavbe, ki določa tudi okvir vzgojnoizobraževalnega dela. Tako so stavbe iz različnih obdobij ob nekaj funkcionalnih dopolnitvah (telovadnice, jedilnice, večnamenske dvorane) lahko ostale ves čas v uporabi. Najsodobnejše oblike pedagoškega dela, podprte z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pa prinašajo inovacije v zasnovi šolskega prostora, ki zahtevajo spremembe v ustaljenih normativnih zahtevah.
COBISS.SI-ID: 3551108