Študije in izkušnje kažejo, da je prostor pomemben dejavnik pri vzgoji in izobraževanju otrok. Stroka mu pripisuje vlogo tretjega učitelja, kar je pomembna in odgovorna funkcija. Prispevek izpostavlja pomen grajenega izobraževalnega prostora in se osredotoča na fizikalne parametre, ki zagotavljajo bivalno ugodje – toplotno ugodje, svetlobno okolje, akustično ugodje in kakovost zraka v notranjih prostorih. Obravnavani parametri ugodja v zadnjih desetletjih pridobivajo na pomenu na podlagi številnih študij, ki dokazujejo njihovo pomembnost in predvsem izpostavljajo negativne vplive na zdravje in počutje otrok ter njihovo učno uspešnost in napredovanje. Na dolgi izobraževalni poti od vrtca do fakultete preživi otrok v izobraževalnih ustanovah veliko časa, zato negativni potencial grajenega okolja ne sme biti zanemarjen. Arhitekt kot oblikovalec prostora vpliva na kakovost grajenega okolja že v najzgodnejši fazi načrtovanja – funkcionalna zasnova oblike stavbe mora omogočati osvetlitev z dnevno svetlobo in hkrati preprečevati možnost pregrevanja, nuditi akustično ugodje, izbrana gradiva ovoja stavbe in opreme ne smejo sproščati škodljivih substanc, vgrajeni tehnološki sistemi pa morajo zagotavljati ustrezno uravnavanje temperature in stalne izmenjave zraka.
COBISS.SI-ID: 3694212
Tradicionalni prostor varovanja otrok in skupinskega učenja so nadomestili novi inovativni pedagoški pristopi, ki temeljijo na obravnavanju otrok kot individualnih osebnostih z lastnim ustvarjalnim potencialom. Ob tem se spreminjajo tudi prostorski normativi, ki terjajo večje površine. Pojavljajo se potrebe po fleksibilnih in raznovrstno zasnovanih prostorih. V oblikovanje prostorov za vzgoje in izobraževanja se poleg arhitekturne in pedagoške stroke vključujejo tudi strokovnjaki s področja medicine, psihologije, krajinske arhitekture, ekonomike, arhitekturne tehnologije.
COBISS.SI-ID: 3694468
Sodoben učni prostor vrtca naj bi otrokom omogočil različne dejavnosti in učne izkušnje tako v notranjem kot tudi v zunanjem učnem prostoru. V besedilu najprej izpostavimo nekatere pedagoge in didaktike, ki so se v svojih razpravah usmerili tudi na učni prostor, nato pa dve reformski pedagogiki, pedagogiko Montessori in koncept Reggio Emilia. Besedilo zaključuje predstavitev primera senzorne ali čutne sobe v vrtcu v Postojni, ki predstavlja inovativni pristop z vključitvijo senzornih elementov v prostor in spodbuja aktivno ter predšolskemu otroku naravno učenje z igro. Iz tuje in domače prakse učenja sporazumevalne zmožnosti v notranjem in zunanjem prostoru vrtca izpostavljamo nekatere elemente inovativnih pristopov učenja, ki se nanašajo na timsko delo različnih poklicnih profilov, na prijetno, udobno in estetsko ureditev vrtca, na pretočnost in možnost dostopa različnim uporabnikov do vseh prostorov, na povezanost notranjih in zunanjih prostorov vrtca, na transdisciplinarno učenje preko projektnega dela, ki temelji na raznovrstnih materialih, in ki vključujejo vse čute otrok ali veččutno učenje, ter na dokumentiranju razvoja otrok, tudi z uporabo IKT tehnologije.
COBISS.SI-ID: 1540659652