V vzdolžni raziskavi smo preučili učinek dodatnih dejavnosti, s katerimi so strokovni delavci v dveh vrtčevskih oddelkih v okviru kurikula za vrtce načrtno sledili ciljem porajajoče se pismenosti, na dosežke otrok na več področjih zgodnje pismenosti. Zgodnjo pismenost otrok smo preučili tudi v povezavi z izobrazbo njihovih staršev, starostjo pri vključitvi v vrtec ter nekaterimi dejavniki družinske pismenosti. V raziskavo smo vključili 46 otrok, starih od 5;1 do 6 let. Z izbranimi pripomočki smo dvakrat v premoru približno treh mesecev ocenili različne vidike zgodnje pismenosti otrok, in sicer grafomotorične spretnosti, pripovedovanje zgodbe in metajezikovno zavedanje; zgodnjo pismenost otrok pa sta ocenili tudi vzgojiteljici. Dobljeni rezultati so pokazali, da so v obdobju med prvim in drugim ocenjevanjem otroci iz obeh oddelkov pomembno napredovali na vseh področjih zgodnje pismenosti. Dejavniki družinske pismenosti se niso pomembno povezovali z zgodnjo pismenostjo otrok, prav tako tudi ne starost otroka ob vstopu v vrtec. So pa otroci staršev z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so bili v vrtec vključeni dalj časa, pripovedovali razvojno zapletenejše zgodbe v primerjavi z otroki, ki so v vrtec vstopili kasneje, kar kaže na kompenzatorno vlogo vrtca.
COBISS.SI-ID: 66564962
Cilj naše študije je bil ugotoviti, ali lahko razvijemo spretnosti povzemanja pri učencih 4. razreda osnovne šole. Oblikovali smo 6-mesečni intervencijski program, in sicer kot eksperimentalno raziskavo, v kateri so učitelji urili učence eksperimentalne skupine v njihovi spretnosti povzemanja, ki predstavlja eno pomembnih strategij, ki izboljšujejo bralno razumevanje. V študiji je sodelovalo 190 učencev 4. razredov iz osmih (slovenskih) osnovnih šol. Ocenjevali smo splošno bralno kompetentnost učencev, njihovo metakognitivno znanje o branju in njihovo zmožnost oblikovanja/izdelave povzetkov dveh krajših in enega daljšega besedila. Največ variance v povzemanju pred intervencijo in po njej smo tako v eksperimentalni kot v kontrolni skupini lahko pojasnili s splošno bralno kompetentnostjo učencev. Pri odloženem merjenju smo največ variance pri povzemanju v eksperimentalni in kontrolni skupini lahko pojasnili z njihovo zmožnostjo povzemanja po intervenciji. V eksperimentalni skupini je bilo poleg tega pomemben napovednik povzemanja na tej točki tudi metakognitivno znanje učencev o branju. Rezultati so pokazali, da učitelji lahko razvijajo zmožnost povzemanja pri učencih s sistematičnim urjenjem teh spretnostni, vendar pride do upada učinkov urjenja, če učno okolje ne spodbuja učencev k uporabi teh spretnosti.
COBISS.SI-ID: 67477858
V prispevku prikazujemo del rezultatov raziskave o razvitosti dveh bralnih strategij - strategije iskanja bistva in strategije povzemanja iz neumetnostnih besedil pri učencih 4. razreda osnovne šole. Izsledki kažejo, da večina četrtošolcev ne obvlada oz. slabo obvlada uporabo teh dveh temeljnih strategij: 45 % učencev je v besedilih našlo manj kot tretjino bistvenih podatkov, 20 % učencev sploh ne zna narediti povzetka, 65 % pa jih naredi pomanjkljiv povzetek. Iz tega izhaja potreba po načrtnem razvoju teh spretnosti, ne le pri slovenščini, ampak tudi pri drugih predmetih. Hkrati prikazujemo, katere bralne značilnosti učencev v tem obdobju pomembno napovedujejo obvladovanje teh strategij.
COBISS.SI-ID: 66829410
Prispevek uvodoma prikaže rezultate slovenskih učencev v mednarodni raziskavi PISA, v osrednjem delu pa podrobno predstavlja študijo primera Estonije, ki je po ekonomsko-družbenih kazalcih primerljiva s Slovenijo, po bralnih dosežkih pa jo močno presega. V tem izobraževalnem sistemu je opazno zgledovanje po uspešnih izobraževalnih sistemih: poudarjene so kultura dela in visokih dosežkov, aktivne metode učenja in poučevanja, odgovornost sooblikovalcev pouka (predvsem učiteljev) in mednarodna primerljivost. V sklepnem delu so oblikovana priporočila za Slovenijo: krepitev šolske discipline in avtoritete učitelja kot bralnega modela, zagotavljanje visokih pričakovanj in pravičnosti, oblikovanje sistema zagotavljanja kakovosti na podlagi odgovornosti in zanesljivosti (povezava notranje in zunanje evalvacije, zunanje preverjanje znanja), večja individualizacija in diferenciacija pouka (predvsem večja skrb za nadarjene) ter ambiciozno razvijanje bralnih strategij ob raznovrstnih dejavnikih bralne motivacije pri vseh predmetih.
COBISS.SI-ID: 11498825