Končno raziskovalno poročilo o CRP-u Jezikovna politika Republike Slovenije in njeni uporabniki prinaša podroben opis projekta po posameznih fazah in prinaša strokovne smernice za novi nastajajoči nacionalni program za jezikovno politiko. Izvedba ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika Republike Slovenije in njeni uporabniki je prvi tovrsten inter- in transdisciplinarni projekt na Slovenskem, ki v ospredje svojega zanimanja postavlja aktualne jezikovne prakse in rabe in pri katerem je sodelovala tako mešana in raznolika skupina raziskovalcev z različnih področij jezikovne rabe. Poleg uzaveščanja kompleksnosti in vpetosti problematike jezikovnih vprašanj v vse sfere javnega življenja prinaša vpogled v aktualne pravne in vsebinske (programske) dokumente, ki usmerjajo (in do neke mere tudi določajo) jezikovna znanja, prakse in rabe jezikovnih uporabnikov, ter vpogled v neposredne jezikovne prakse, rabe in stališča jezikovnih uporabnikov v Republiki Sloveniji in uporabnikov slovenskega jezika zunaj nje, ki smo jih pridobili s spletno anketo in manjšima spremljajočima empiričnima raziskavama med jezikovnimi uporabniki s posebnimi potrebami. Z vzpostavitvijo mreže tako raznolike skupine in mreže raziskovalcev (oz. institucij) smo postavili pomembne temelje tako za raziskovalno delo kot za nadaljnji razvoj, delovanje in sodelovanje na področju slovenske jezikovne politike, s promocijo in diseminacijo rezultatov, pridobljenih v okviru projekta, smo izzvali razmišljanje o aktualni nacionalni jezikovni politiki in problemih znotraj posameznih področij, s strokovnimi smernicami pa nakazali možne rešitve za nadaljnje delo in raziskovanje. V prihodnje bomo nadaljevali s promocijo in objavo posameznih rezultatov projekta v različnih strokovnih in znanstvenih prispevkih, ključna pa bo implementacija smernic v nadaljnjo nacionalno jezikovno politiko.
COBISS.SI-ID: 13531213
Raba jezika v pravu se kaže kot ključen element temeljnih načel demokratične oblasti, zlasti pri izvajanju upravnih postopkov, v katerih se razrešuje kolizija med javnim interesom in pravicami posamičnih oseb. Zato to vprašanje obravnavajo tudi jezikovne politike Slovenije in Evropske unije. Da bi preverili stanje izvajanja predpisanih načel in pravic ter na tej podlagi oblikovali priporočila za nadaljnjo jezikovno politiko, je bila opravljena empirična raziskava o regulaciji in praksi v upravnih zadevah pred slovenskimi sodišči in Sodiščem EU glede jezikovnih pravic, zlasti v letih od 2012 do 2016. Rezultati kažejo, da je raven zaščite slovenščine in uradnih jezikov varovanih manjšin ter invalidov v Sloveniji visoka. V tujskih in azilnih zadevah, kjer se vprašanja rabe jezika izpostavljajo čedalje pogosteje, pa se pravica biti slišan v tujem jeziku za preprečitev protiustavnega posega v obrambo tehta od primera do primera. Upravno-procesna ureditev in njeno izvrševanje z razumevanjem rabe jezika kot načelne kategorije se zato kažeta kot pretežno ustrezna. Priporočajo pa se sistemske izboljšave v smislu bolj ciljno naravnane regulacije, večje nomotehnične jasnosti določb ter več fleksibilnosti pri urejanju bolj globaliziranih upravnih razmerij.
COBISS.SI-ID: 35052637
V prispevku predstavljamo zasnovo sociolingvistične raziskave v okviru ciljnega raziskovalnega projekta o slovenski jezikovni politiki, ki je med oktobrom 2016 in septembrom 2017 potekala pod okriljem Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Raziskava se osredotoča na potrebe štirih osrednjih skupin uporabnikov: govorce slovenščine kot maternega jezika, jezikovne uporabnike, ki so del slovenske manjšine in živijo v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, uporabnike tujih jezikov v Sloveniji in jezikovne uporabnike s posebnimi potrebami. Potrebe in pričakovanja vseh navedenih skupin jezikovnih uporabnikov raziskujemo z vidika aktualnega pravnega okvira, ki ureja rabo jezika na posameznih področjih, ter glede na obstoječe komunikacijske prakse uporabnikov. Podrobneje je obravnavano stanje na področju oblikovanja slovenske jezikovne infrastrukture, poseben poudarek pa je na rabi obstoječih enojezičnih in dvojezičnih (oz. večjezičnih) jezikovnih virov, zlasti slovarjev in drugih leksikalnih virov. Raziskava je upoštevala najrazličnejše profile jezikovnih strokovnjakov, ki redno uporabljajo slovenski jezik in tuje jezike pri pripravi pisnih in ustnih besedil za javno rabo, kot so novinarji, publicisti, pisatelji, blogerji, raziskovalci, tekstopisci, strokovnjaki za odnose z javnostmi, poslovni administratorji, lektorji, uredniki ter prevajalci in tolmači.
COBISS.SI-ID: 42096685