Znanost je družbeni proces, zasnovan na široko sprejetih splošnih pravilih, ki omogočajo njen razvoj. Produktivni raziskovalci so opaženi z vidika družbenega omrežja njihovih medsebojnih odnosov. V članku obravnavamo uspešnost slovenske raziskovalne skupnosti s pomočjo bibliografskih omrežij med letoma 1970 in 2015 iz različnih zornih kotov, ki določajo plodno znanost. Osredotočeni smo na osnovne determinante raziskovalne zmogljivosti, vključno s produktivnostjo, sodelovanjem, mednarodnostjo in interdisciplinarnostjo. Za vsakega izmed dejavnikov smo izbrali nabor statističnih podatkov in omrežnih mer ter jih analizirali v vsakem letu obravnavanega obdobja. Analiza temelji na kakovostnih podatkih iz ročno upravljanih informacijskih sistemov. Rezultate smo interpretirali glede na pomembne zgodovinske dogodke, ki so vplivali na Slovenijo in njene izdatke za raziskave in razvoj. Naši rezultati jasno kažejo vzročne odnose med zmogljivostjo raziskovalne skupnosti in spremembami v širši družbi. Politična in finančna stabilnost, skupaj z natančnejšim merjenjem znanstvene produktivnosti, kmalu po razglasitvi samostojne Slovenije v letu 1991 je imela pozitiven vpliv na vse dejavnike. Še bolj jih je spodbudila ustanovitev slovenske raziskovalne agencije in vstop v EU ter NATO. Fenomen "objavi ali propadi", negativni učinki finančne krize med 2008-2014 in preoblikovanje domačih izdatkov za raziskave in razvoj po letu 2008 so dobili jasen odgovor v znanstveni skupnosti.
COBISS.SI-ID: 2048412691
Topologije realnih kompleksnih omrežij so redko dostopne. Vendar pa se jih včasih lahko rekonstruira iz eksperimentalno pridobljenih časovnih vrst. To poziva k izboljšanju načinov rekonstrukcije (zaznavanja) omrežij. V tem članku podaljšujemo prejšnje rezultate in predstavljamo novo metodo, ki temelji na integraciji evolucijskega optimizacijskega algoritma v motodo bazirano na statistiki korelacij odvod-spremenljivka. Rezultati, pridobljeni s novo metodo, na splošno presegajo prvotne rezultate, iz prejsnih publikacij. Prikazujemo tudi uporabnost metode v realnih scenarijih.
COBISS.SI-ID: 2048462099
V tem delu obravnavamo sočasno razširjanje več sporočil iz istega začetnega vozlišča v sinhronih omrežjih pri omejitvah, da vsako vozlišče v vsaki časovni enoti prejme največ eno sporočilo, vsako prejeto sporočilo je lahko razposlano le v naslednji časovni enoti in nobeno sporočilo ni poslano že informiranemu vozlišču. V Gregor et al. (2015) smo razvili koncept nivojsko neodvisnih particij za preučevanje sočasnega razširjanja informacij pod tem modelom. Obravnavamo optimalno število nivojsko neodvisnih particij. Prav tako zagotavljamo potreben pogoj za obstoj $k$ nivojsko neodvisnih particij optimalne globine z začetnim nivojem v vozlišču $v$ v smislu ekscentričnosti in ožine. Še posebej zagotavljamo strukturno karakterizacijo grafov z dvema nivojsko neodvisnima particijama s skupnim korenom.
COBISS.SI-ID: 31040807
Živi kompleksni sistemi ustvarjajo funkcionalnosti s povezovanjem komplementarnih procesov, enega za gradnjo in drugega za popravljanje in čiščenje prostora za več gradnje. Ko se ti procesi medsebojno izključujejo, vzpostavitev ravnotežja med njimi zahteva mehanizem obračanja faz. Za preprosto nevronsko mrežo, sestavljeno iz nevronov in sinaps, dokazujemo, da obračanje med vzbujenimi in počivajočimi fazami ustvarja statistični ohranitveni zakon sinaptične moči. Ta zakon je izbran skozi evolucijo, ne glede na začetno stanje omrežja. Ta ugotovitev usklajuje biologijo s fizičnim konceptom samo-organizirane kritičnosti.
COBISS.SI-ID: 2048561683
V članku obravnavamo vprašanje znanstvene in karierne odličnosti vodij javno financiranih projektov v primerjavi z ostalimi raziskovalci. Naši rezultati temeljijo na visoko kvalitetnih podatkih o raziskovalnih projektih v Sloveniji med letoma 1994 in 2016 ter znanstvenimi objavami vseh slovenskih raziskovalcev, ki so bili aktivni med letoma 1970 in 2016 (skupaj 19 598 raziskovalcev). Primerjamo povprečno produktivnost, sodelovanje, mednarodnost in interdisciplinarnost vodij projektov in vseh raziskovalcev. Naša analiza pokaže, da vodje v povprečju izkazujejo veliko boljše rezultate od povprečnega raziskovalca. Med vsemi vodji najbolj izstopajo vodje raziskovalnih programov.
COBISS.SI-ID: 33981657