V članku je bila analizirana komercialna krožna žaga. Izmerjena je bila prečna togost na obrobju, naravne frekvence pa so bile določene z modalnimi analizami. Žagin list je modeliran po metodi končnih elementov, pri čemer je bil upoštevan vpliv notranjih napetosti, ki jih povzroča utrjevalno valjanje žaginega lista. Sila valja je bila določena na podlagi merjenja profilnega valja žaginega lista, kjer je bilo ugotovljeno, da je žagin list valjan s silo 7800 N. Analiza je pokazala, da je pri omenjeni sili največja prečna togost; Tukaj smo izračunali in izmerili togost 81 in 60 N / mm. Izračunane naravne frekvence se dobro ujemajo z izmerjenimi, pri katerih je v najpomembnejših modelih vibracij samo 7-odstotna razlika. Najvišja hitrost vrtenja za žagin list je bila določena na 85% kritične hitrosti. Ker je bil žagin listič z vpenjalnim razmerjem le 0,25, je bila maksimalna hitrost vrtenja 6630 obr./min. Povečanje valjčne sile bi povečalo kritično hitrost, a hkrati tudi močno zmanjšalo prečno togost.
COBISS.SI-ID: 2783625
Hiter razvoj tehnologije svetlečih diod (angleška kratica LED (light-emitting diode)) je prinesla nove raziskovalne izzive, nove metode in potrebo po razvoju novih algoritmov. Svetlobni viri so običajno sestavljeni iz mnogih LED, sestav pa mora ustrezati vnaprej danim zahtevam, danim v obliki porazdelitve jakosti svetlobe. Pri sestavi optičnega sistema iz več LED elementov je naloga izbrati in sestaviti take elemente, ki bodo skupaj dali zahtevano porazdelitev. Porazdelitve LED elementov na trgu so dane v eni od standardnih oblik, ki pa je obsežen seznam rezultatov meritev v mnogih smereh v prostoru. V prispevku je razvit hiter algoritem, ki na osnovi delitve linearnih in nelinearnih parametrov računa aproksimacijske parametre, s katerimi lahko dobro opišemo porazdelitev svetlobe danega elementa, kar omogoča njihovo učinkovito sestavljanje v bolj zapletene sisteme.
COBISS.SI-ID: 15491355
Obravnavano je razširjanje informacije po grafu, ko isto sporočila iz izbranega vozlišča potuje do vseh ostalih vozlišč grafa. V modelu lahko vozlišče hkrati posreduje sporočilo največ enemu sosednjemu vozlišču. Problem izračunavanja časa, potrebnega za razširjanje informacije iz danega vozlišča x v poljubnem grafu G je NP-težek problem, znani pa so bili polinomski algoritmi za drevesa in nekatere podrazrede kaktusov. Drevesa so grafi brez ciklov, kaktusi pa so grafi, v katerih vsaka povezava leži na največ enem ciklu. V članku je opisan osnovni algoritem s časovno zahtevnostjo O(n), ki izračuna čas razširjanja v poljubnem kaktusu, v katerem je število ciklov, ki se dotikajo poljubnega vozlišča, omejeno s k. Drugi algoritem z enako časovno zahtevnostjo izračuna čas razširjanja za poljubno vozlišče, kot dodaten rezultat pa dobimo tudi sheme razširjanja in center razširjanja.
COBISS.SI-ID: 14221851
Za dano naravno število $t$ in graf $F$ priredimo podmnožico množice barv $\{1,2, \dots , t\}$ vsakemu vozlišču grafa $F$ tako, da je vsako vozlišče, kateremu priredimo prazno množico, vseh $t$ barv v svoji okolici. Takšno prireditev imenujemo $t$-mavrično dominirajoča funkcija ($t$RDF) grafa $F$. Takšna funkcija je neodvisna ($It$RDF), če so vozlišča, katerim je prirejena neprazna množica, paroma nesosedna. Utež $t$RDF $g$ grafa $F$ je vrednost $w(g)=\sum_{v \in V(F)} |g(v)|$. Neodvisno $t$-mavrično dominacijsko število $i_{rt}(F)$ je najmanjša utež po vseh $It$RDF grafa $F$. V članku dokažemo, da je neodvisni $t$-mavrično dominacijski problem NP-poln tudi, če se omejimo na dvodelne ali ravninske grafe. Pokažemo nekatere meje za $t$-mavrično dominacijsko število poljubnega grafa. Še več, ugotovimo točne vrednosti in meje za $t$-mavrično dominacijsko število nekaterih Petersenovih in torusnih grafov.
COBISS.SI-ID: 18014809
Analiza proizvodne linije izdelkov malih in srednje velikih podjetij (MSP) kaže, da so izdelki (sestavni deli ali sklopi) v smislu oblikovanja in tehnologije zelo podobni, zato nastajajo grozdi izdelkov. Za vsak grozd izdelkov se lahko organizira proizvodna celica. V skladu s proizvodno linijo izdelkov podjetja se organizira na določeno število posameznih proizvodnih celic, medtem ko se za preostalo linijo izdelkov formira delavniška proizvodnja. Prispevek prikazuje, kako so grozdi izdelkov zasnovani na podlagi podatkov o proizvodni liniji izdelkov in kako se določi optimalna postavitve tlorisa glede na intenziteto pretoka materiala. Optimizacija postavitve proizvodne celice temelji na kombinaciji modificirane trikotne metode Schmigalla in krožnega procesa Schwerdfegerja. Metoda je bila uporabljena na skupini 20 naročil, ki imajo podobni dizajn in tehnologijo, ki se obdelujejo na 10 delovnih mestih. Na koncu članka je predlagan prehod iz teoretične O-celice v resnično U-celico.
COBISS.SI-ID: 15898139