Patent opisuje novo in uporabno metodo za izboljšanje imunskega sistema darovalca /prejemnika (osebe). Matične celice se zberejo od osebe v času, ko ima ta še zdrav imunski sistem, pri čemer se upošteva starost darovalca / prejemnika in značilnosti zdravega imunskega sistema darovalca / prejemnika te starosti. Matične celice se obdelajo in shranijo v stanju, ki omogoča, da se kasneje osebi vrnejo v vnaprej določeni količini, zaporedno, v vnaprej določenih časovnih intervalih, s čimer izboljšamo imunski sistem te osebe in s tem preprečimo nastanek s starostjo povezanih bolezni, ki jih povzroča okrnjeni imunski sistem. Izvedba pričujočega izuma ima za posledico obnavljanje krvotvornega sistema in s tem tudi obnovitev imunskega sistema pri starejši osebi. S tem hkarati osvežimo tudi repertoar matičnih celic, ki se s starostjo izčrpajo, kar ima za posledico podaljšanje življenjske dobe in izboljšanje kognitivnih funkcij darovalca / prejemnika.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33446105Molekularni mehanizmi, ki sodelujejo pri staranju matičnih celic, so enaki tistim, ki sodelujejo pri staranju somatskih celic, vključno s skrajšanjem telomer, oksidativnim stresom, epigenetsko disregulacijo, spremembami miRNA in spremenjenim proteomom. S staranjem so povezane različne celične poti, kot so insulin / IGF-1, mTOR, FoxO, AMPK, sirtuin in mnoge druge. Senescentne matične celice so funkcionalno okvarjene, v primerjavi z mladimi pa je razlika tudi v njihovem številu. So tudi manj odzivne na spremembe v okolju in imajo zmanjšano odpornost na oksidativni stres. Najbolj očitne posledice staranja najdemo v imunskem sistemu, kjer sta prizadeta tako prirojeni kot tudi pridobljeni imunski sistem, kar se kaže z množico defektov makrofagov, dendritičnih celic, NK-celic, granulocitov, pa tudi B in T limfocitov. Končni rezultat je okvarjen imunski odziv z avtoimunskimi napetostmi, povečana toleranca na rakave celice in kronični oksi-vnetni status. Za regenerativne namene si želimo uporabiti matične celice brez starostnih napak. Za terapijo z matičnimi celicami želimo uporabiti presadke najboljše kakovosti. Pri teh načininih zdravljenja je zato treba (tako pri celičnih terpaijah kot tudi pri tkivnem inženirstvu) upoštevati biologijo staranja matičnih celic.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33749721Utemeljitev: Predklinični podatki pridobljeni na različnih modelih srčnega popuščanja kažejo, da je lahko ponavljajoče se zdravljenje z matičnimi celicami boljše od enkratnega odmerka celic. Cilj: Proučevali smo ali je ponavljajoča terapija s celicami CD34+ boljša od enkratnega odmerka pri bolnikih z neishemično dilatativno kardiomiopatijo (DCM). Metode in rezultati: Od 66 bolnikov z DCM uvrščenih v funkcionalni razred NYHA III in z iztisnim deležem levega prekata (LVEF) (40%, ki so bili vključeni v študijo, je bilo 60 naključno izbranih za repetitivno celično terapijo (skupina A, N = 30) ali enkratno celično zdravljenje (skupina B, N = 30). Bolniki so 5 dni prejemali granulocitne kolonije stimulirajoči dejavnik (G-CSF). Z aferezo smo nato zbrali 80 milijonov CD34 + celic in jih injicirali transendokardialno. V skupini A je bilo celično zdravljenje ponovljeno po 6 mesecih. Vse bolnike smo spremljali 1 leto, primarna končna točka pa je bila razlika v spremembi LVEF med skupinama. Na začetku se skupine niso razlikovale po starosti, spolu, LVEF, NT-proBNP ali razdalji prehojeni v 6-minutnem testu hoje. Pri neposredni primerjavi skupin A in B po 1 letu ni bilo pomembne razlike v spremembi LVEF (od 32,2 ± 9,3% do 41,2 ± 6,5% v skupini A in od 30,0 ± 7,0% do 37,9 ± 5,3% v skupini B, P = 0,40). Od izhodišča do 6 mesecev sta se obe skupini izboljšali pri LVEF (+ 6,9 ± 3,3% v skupini A, P = 0,001 in + 7,1 ± 3,5% v skupini B, P = 0,001), NT-proBNP (-578 ± 211 pg / ml), P = 0,02 in -633 ± 305 pg / ml, P = 0,01) in 6MWT (+ 87 ± 21 m, P = 0,03 in + 92 ± 25 m, P = 0,02). V nasprotju s tem nismo opazili bistvenih sprememb med 6 meseci in 1 letom (LVEF: + 2,1 ± 2,3% v skupini A, P = 0,19 in + 0,8 ± 3,1% v skupini B, P = 0,56; NT-proBNP: -215 ± ±). 125 pg / ml, P = 0,26 in -33 ± 205 pg / ml, P = 0,77, 6 MWT: + 27 ± 11 m, P = 0,2 in + 12 ± 18 m, P = 0,42). Zaključki: Pri bolnikih z DCM se zdi, da ponavljajoča se uporaba CD34 + celic ni povezana z boljšimi izboljšavami LVEF, NT-proBNP ali 6MWT v primerjavi s celičnim zdravljenjem z enim odmerkom.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 5052844Mezenhimske matične celice (MSC) so heterogena populacija celic z velikim potencialom za uporabo v regenerativni medicini. Razmeroma enostavno jih je gojiti in vitro ter v laboratoriju namnožiti veliko število. Določanje njihove koncentracije v sveže izoliranem tkivu pa je bolj zapleteno in se zaenkrat rutinsko še ne izvaja. Za identifikacijo MSC, zbranih iz kostnega mozga, smo uporabili dve kombinaciji celičnih markerjev (CD45-/CD73+/CD90+/ CD105+ in CD45-/CD271+) in analizo rasti fibroblastnih kolonij (CFU-F) v laboratoriju. Pri donorjih različnih starosti smo primerjali koncentracijo mezenhimskih matičnih celic pridobljeno s štetjem s pretočnim citometrom in s štetjem kolonij CFU-F s koncentracijo krvotvornih matičnih celic (KMC), ki smo jo določili s standardizirano metodo na pretočnem citometru. Koncentracija MSC je v pozitivni korelaciji s številom MSC določenim s štetjem CFU-F kolonij. Populacija celic CD45-/CD271+ bolje korelira s CFU-F številkami kot populacija celic CD45-/CD73+/CD90+/CD105+. Razmerje med koncentracijo krvotvornih celic CD45dim/CD34+ in mezenhimskimi CFU-F ali celicami CD45-/CD271+ kaže pozitivno linearno regresijo. Opazili smo starostno kvantitativno zmanjšanje krvotvornih CD45dim/CD34+, mezenhimskih CD45-/CD73+/CD90+/CD105+ in CD45-/CD271+ matičnih celic in števila CFU-F. Poleg tega smo opazili statistično značilne večje vrednosti CFU-F, ko smo vzorce kostnega mozga pobrali s treh različnih mest iz sprednjega zgornjega ilijačnega grebena, kot kadar je bila enaka količina vzorca zbrana samo na enem mestu.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 33951961Kronične rane goleni predstavljajo ogromen medicinski strošek v razvitih deželah. Namen te študije je bil oceniti učinkovitost in varnost nove metode aktivacije s trombociti bogate plazme z namenom priprave trombocitnega gela, ki se uporablja pri zdravljenju kroničnih razjed goleni. Študija je bila prospektivno randomizirana, dvojno slepa in nadzorovana s placebom. Zdravili smo 60 bolnikov (42 moških in 18 žensk, povprečna starost 69,43 let, SD 14,74) s kroničnimi razjedami različnih etiologij na goleni. Trideset bolnikov je bilo zdravljenih z alogenskim trombocitnim gelom in 30 s hidrogelom. Obe skupini sta bili primerljivi glede na trajanje razjed in njihovo velikost. Zdravljenje smo ponavljali enkrat tedensko tri tedne zapored, nato pa je bil zadnji pregled načrtovan po 6 mesecih od prve uporabe trombocitnega gela. Za analizo neodvisnih vzorcev smo uporabili t-test. Zdravljenje kroničnih ran s trombocitnim gelom je bilo statistično značilno bolj učinkovito v primerjavi z zdravljenjem s hidrogelom (p (0,05). Po 6 mesecih od uporabe trombocitnega gela se je povprečna površina rane v poskusni skupini zmanjšala na 35,01% (SD 53,69) začetne velikosti rane. V kontrolni skupini se je območje rane zmanjšalo na 89,95% (SD 71,82) začetne velikosti rane (p = 0,001). Obseg ran se je zmanjšal na 54,62% (SD 39,85) začetne vrednosti v poskusni skupini, v primerjavi z 91,28% (SD 29,32) v kontrolni skupini (p (0,001). Ugotovili smo, da je alogenski trombocitni gel, pripravljen z novo metodo, zelo dober način zdravljenja za kronične rane, ki se ne celijo.
F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 34212057