Ob dramatičnem porastu lastniških stanovanj v tranzicijskih državah so bile velike pozornosti deležne spremembe makropolitičnega konteksta, medtem ko je ostalo vprašanje pomena lastništva le malo raziskano. V članku obravnavamo motive za vstop v lastništvo stanovanja in v njih skušamo identificirati vzporednice s kontekstualnimi spremembami. Eksploratorna kvalitativna analiza 25 intervjujev kaže na spremembe v argumentaciji lastništva; medtem ko je bila pri tistih, ki so postali lastniki pred tranzicijo, argumentacija zelo podrobna in oprta na konkretne okoliščine, pa smo pri post-tranzicijskih lastnikih zasledili zelo skromno argumentacijo, v kateri je bilo lastništvo izraženo kot ‘normalno’, ‘trg’ pa je nastopal kot samo-referenčen, samo-utemeljujoč interpretativni okvir, značilen za neo-liberalno tranzicijsko govorico. Naša specifična na podatkih utemeljena tipologija motivov je pokazala na vpliv kontekstualnih sprememb na pomen stanovanjskih statusov in na večjo privlačnost lastništva. V nasprotju z njim pa je javno najemno stanovanje bilo deležno usode mnogih drugih javnih blaginjskih ustanov, ki so pred tranzicijo služile kot posameznikov ščit pred tveganji , a so bile med tranzicijo okleščene in prestrutkurirane. Javna najemna stanovanja so se pokazala kot posebej izpostavljena in ranljiva za politične pritiske.
COBISS.SI-ID: 34906461
V poglavju avtorice analizirata spremembe v slovenskem sistemu blaginje, ki zadevajo starejšo populacijo še posebej na področju skrbi za stare v luči sprememb socialne zakonodaje in varčevalnih ukrepov, ki so sledili gospodarski krizi. Analiza obsega glavne trende na področju skrbi za stare (tako na področju institucionalne oskrbe kor tudi oskrbe na domu), od obdobja osamosvojitve Slovenije leta 1991 do danes s posebnim poudarkom na spremembah politik v obdobju gospodarske krize in posledično varčevalnih ukrepov. Ugotavljata, da je bil razvoj socialne politike zaznamovan s prevlado varčevalnih ukrepov, ki so posledično poslabšali kakovost življenja starejših in njihovih družin.
COBISS.SI-ID: 35346269
V Sloveniji so ekonomska kriza ter politične spremembe desnih in levih vladnih koalicij vodile v pomembne spremembe sistemov socialne varnosti in blaginje, ki jih vzporedno s poudarkom na varčevalnih ukrepih lahko opišemo tudi kot odmik od prej značilnega gradualnega pristopa k spremembam države blaginje. V prispevku avtorice razpravljata o prihodnosti razvoja slovenskega sistema blaginje in pri tem analizirata tako zakonodajne spremembe kot tudi analizo stališč ljudi v odnosu do države blaginje.
COBISS.SI-ID: 35221597
Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
COBISS.SI-ID: 35387741
Poglavje v monografiji obravnava vlogo stanovanja v blaginji starejših in primerja stanje v post-socialističnih državah z drugimi evropskimi državami in skupinami držav. V post-socialističnih državah je na ves sistem blaginje vplival družbeni strošek tranzicije, ki je izpodkopal zmožnost držav da se odzovejo na dolgoročne družbene izzive kot je demografsko staranje,. Poglavje analizira vrsto sistemskih indikatorjev o ravni storitev za starejše, o financiranju teh storitev z javnimi in zasebnimi viri in stališča splošne populacije glede varstva starejših in institucionalne ureditve. Uporabljeni so različni viri podatkov, vključno z četrtim valom SHARE . Rezultati kažejo da glede dostopnosti storitev za starejše obstaja pomembna vrzel med post-socialističnimi državami in drugimi državami v Evropi, ne pa do »familialistične« skupine Južno Evropskih držav. Med tema skupinama smo ugotovili približno enako pomembno vlogo družine pri varstvu starejših tako pri nudenju skrbi kot pri plačevanju zanjo, v čemer se skupini dokaj razlikujeta od drugih skupin držav. V primerjavi z njimi ti dve skupini držav. Zaostajata za drugimi tako pri zagotavljanju novih oblik podpornih storitev za starejše kot tudi pri vključevanju njihovega stroška v formalni sistem.
COBISS.SI-ID: 34977373