Članek obravnava vprašanje občutka vpliva, ki ga imajo stanovalci večstanovanjskih hiš na skupne zadeve v stavbi ter skuša prispevati k razumevanju in pripoznavanju vloge, ki jo igrajo v vsakdanjem žuivljenju stanovalcev različne oblike moči, poleg formalnega lastništva. Na podlagi obširne literature o lastništvu stanovanja ter izhajajoč iz strukturacijske teorije A. Giddendsa smo večstanovanjsko stavbo koncipirali kot specifičen 'lokal', kjer smo opredelili tri okvirje moči: formalni okvir lastništva in sistema upravljanja; skupnost (okvir neformalnih sosedskih odnosov, socialne kontrole in pripadnosti); ciljno so-delovanje (pripravljenost na kolektivno delovanje in skupno kognitivno delo za dosego kakega skupnega cilja ). Z uporabo anketnih podatkov vzorca večstanovanjskih stavb v Ljubljani smo preverili, koliko ti okvirji moči prispevajo k občutku stanovalcev, da imajo vpliv na skupne zadeve. Rezultati so pokazali, da je vpliv 'skupnosti' in 'ciljnega so-delovanja ' ne le statistično signifikanten, ampak tudi večji od formalnega lastništva. Rezultati tako izpostavljajo pomen skupnosti in sodelovalne kulture, ki ju literatura na stanovanjskem področju ne upošteva dovolj.
COBISS.SI-ID: 35801949
Ob dramatični rasti stanovanjskega lastništva v tranzicijskih državah so bile deležne največ analitične pozornosti spreminjajoče makro politične okoliščine, sam pomen lastništva pa le malo. Ta članek obravnava motive za stanovanjsko lastništvo in želi ugotoviti njihove morebitne spremembe kot vzporednico kontekstualnim spremembam. Z eksploratorno kvalitativno analizo 25 intervjujev smo ugotovili, da je prišlo do naslednjih sprememb v argumentih intervjuvancev za vstop v lastništvo: pred-tranzicijo so bili večinoma podrobno utemeljeni z osebnimi premisleki in okoliščinami, po tranziciji pa so bili zelo skromni, lastništvo razumljeno kot 'normalno', 'trg' pa je nastopal kot samoreferenčni in samoutemeljujoč okvir, tipičen za neoliberalno govorico . Naša na empirični analizi utemeljena klasifikacija motivov za lastništvo tako kaže, kako sta se vzporedno z družbenim kontekstom spreminjala tudi pojmovanje lastništva in njegove privlačnosti v primerjavi najemništvom. Drugače kot lastništvo pa je javno najemno stanovanje v tranziciji delilo usodo z mnogimi drugimi javnimi blaginsjkimi inštitutcijami, ki so prej služiole kot bran pred individualnimi tveganji, in so bile s tranzcijio oklestene in restrukturirane. Zlasti javno najemno stanovanje se je pokazalo kot posebej izpostavljeno in ranljivo za politične pritiske.
COBISS.SI-ID: 34906461
Spremembe držav blaginje zadnjih treh desetletij so vplivale na njihovo zmožnost ohranjanja dosedanje ravni socialne varnosti in blaginje ljudi. Te spremembe so vidne, med drugim, v zmanjšanih dohodkih upokojencev, zaradi česar so se raziskovalci začeli ukvarjati z alternativnimi načini zmanjšanja negativnih učinkov teh sprememb na blaginjo starejših ljudi. Ena od teorjj na tem področju je blaginja osnovana na sredstvih kot so nepremičnine (t.i. asset based welfare), ki služijo kot vir dohodka v primeru potreb. Predstavljeni so rezultati ankete v Sloveniji, ki kažejo da starejši ljudje, lastniki, močno zavračajo uporabo nepremičnine kot vir dohodka in olajšanja finančnih težav v starosti.
COBISS.SI-ID: 35896669
V prispevku avtorice analizirata poglede ljudi na obstoječe socialne politike v okviru pritiskov gospodarske krize in staranja prebivalstva. Poseben poudarek je namenjen pogledom ljudi na prihodnji razvoj slovenske države blaginje. Poudarek je na analizi potencialnih razlik med obstoječimi politikami in pričakovanji ljudi in kompromisnih rešitvah med politikami socialne varnosti na eni strani ter politikami socialnega investiranja na drugo strani. Analiza je osnovana na podatkih zbranih v okviru metode demokratičnih forumov v letu 2015. Ugotavljata, da gre za razkorak med pričakovanji ljudi za prihodnji razvoj slovenske države blaginje in obstoječimi reformami, kar lahko postane eno izmed najbolj perečih vprašanj legitimnosti slovenske države blaginje v prihodnosti.
COBISS.SI-ID: 35765341
Teorija: Kakovost storitev dolgotrajne oskrbe vpliva na kakovost življenja uporabnikov in njihovih oskrbovalcev. Evalvacije lahko pokažejo neskladja med ponudbo storitev in potrebami uporabnikov in tako omogočijo korekcije storitev ter spodbudijo njihov razvoj. Metoda: Podatke prve raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu in njihovih neformalnih oskrbovalcev smo uporabili za evalvacijo petih teoretsko definiranih razsežnosti dostopa. Uporabili smo linearno regresijsko analizo. Rezultati: Cenovna dostopnost je bila v poprečju najslabše ocenjena (povprečje = 2,9), raven sprejemljivosti pa najvišje (4,0), razpoložljivost storitev, stopnja dostopnosti in ustreznost organiziranosti so bile v sredini (3,6). Z regresijskim modelom smo pojasnili 15-odstotno variabilnost v stopnji cenovne dostopnosti, ostale razsežnosti dostopa pa precej manj. Oskrbovančeve potrebe so bile najbolj vplivna determinanta, ki ima negativen vpliv na štiri razsežnosti dostopa (stopnja razpoložljivosti B = -,127, ustreznost organiziranosti B = -,113, raven sprejemljivosti B = -,120, cenovna dostopnost B = -,155). Na cenovno dostopnost značilno vplivajo tudi potrebe oskrbovancev (B = -,132). Družinski dohodki negativno vplivajo na oceno razpoložljivosti storitev (B = -,115), stopnjo dostopnosti (B = -,076) in na cenovno dostopnost (B = -,270). Prebivalci ruralnih območij nižje ocenjujejo stopnjo razpoložljivosti (B = -,070) in cenovno dostopnost (B = -,067). Razprava: Pokazali smo, da je cenovna...
COBISS.SI-ID: 35674973