Mnoge študije kažejo da se starejši neradi selijo in navezanost na dom in skupnost je pomemben dejavnik, ki ovira selitev. V pričujočem članku smo analizirali pripravljenost starejših na selitev v različne stanovanjske možnosti, na podlagi kvantitativne raziskave med starimi 50 in več let, izvedene v letu 2015 v Sloveniji. Fokus je bil na manj poznanih opcijah, kot so sobivanje starejših, gospodinjske skupnosti, medgeneracijske stanovanjske stavbe, bivanje pri oskrbniški družini. Razumevanje odnosa do teh različnih stanovanjskih možnosti je pomembno z vidika prihodnjega razvoja bivanja za stare ljudi, saj se bo stanovanjski trg moral prilagoditi naraščajoči in vedno bolj heterogeni populaciji starejših.
COBISS.SI-ID: 35752541
Proučevali povezovanje neformalne in formalne oskrbe za stare ljudi v evropskih državah in sistemih blaginje. Zanimali so na stari ljudje, ki žive v domačem okolju in so tako v oskrbi na preseku med družinsko in s storitvami v skupnost usmerjeno formalno oskrbo. Zanimal nas je vpliv kontekstualnih parametrov, kot je razpoložljivost formalne oskrbe v skupnosti in cena storitve za končne uporabnike, ter strukturno organizacijskih dejavnikov kot je stopnja integriranosti upravljana in hierarhične koordiniranosti produkcije formalne oskrbe v skupnosti, na uporabo in kombiniranje formalne in neformalne oskrbe. Zanimala nas je tudi ocena preprek pri uporabi formalnih storitev za stare v skupnosti in njen vpliv na uporabo teh storitev. Ugotovili smo, da so bariere na nivoju skupnosti prav tako pomembne za razumevanje uporabe formalnih storitev s vkupnosti kot individualne ter družinske značilnosti in potrebe starih ljudi
COBISS.SI-ID: 36263005
V prispevku avtorice analizirajo poglede ljudi na delitev odgovornosti med različnimi akterji pri politikah za stare ljudi. Podlaga analizi so podatki pridobljeni v okviru primerjalnega evropskega projekta z uporabo metode demokratičnih forumov. Na podlagi pogledov in pričakovanj ljudi ter njihove argumentacije v članku avtorice osvetlijo dejavnike, ki lahko prispevajo k oblikovanju prihodnjih politik skrbi za stare in pokojninskega sistema. Analizirajo štiri države – Norveško, Slovenijo, Nemčijo in Združeno Kraljestvo – ki pripadajo različnim sistemom blaginje, pri tem pa se osredotočajo na primerjalno analizo pogledov in argumentov ljudi na delitev odgovornosti med državo, trgom in družino ter identifikacijo razlik in podobnosti med obravnavanimi državami.
COBISS.SI-ID: 36263261
V prvem delu so predstavljeni temeljni teoretski pojmi in koncepti, vezani na sfero socialne politike. Sam pojem socialne politike je opredeljen kot krovni pojem za vrsto politik, to je programov in ukrepov za zagotavljanje socialne varnosti in blaginje ljudi. Ta pojem je povezan z dvema ključnima konceptoma, ki omogočata razumevanje socialne politike v širšem družbenem kontekstu. Prvi je koncept države blaginje. Predstavljena tipologija držav blaginje omogoča razumeti, da je vloga države pri zagotavljanju socialne varnosti in blaginje v realnosti posameznih družb različna. To razumevanje je dopolnjeno s predstavitvijo drugega koncepta, koncepta sistema blaginje, ki omogoča razumeti medsebojno povezanost in soodvisnost med sfero države in drugimi sferami - sfero trga, sfero družine/skupnosti in sfero civilne družbe, ki zagotavljajo socialno varnost in blaginjo ljudi. Predstavljeno tipologijo sistemov blaginje omogočajo razumeti različne hierarhije sfer, ki so se izoblikovale predvsem v odvisnosti od tega, kateri družbeni razred je v posamezni družbi skozi daljše časovno obdobje nadziral vzvode oblasti in kakšen je bil odnos med državo in cerkvijo.
COBISS.SI-ID: 299469824
Številni raziskovalci trdijo, da je moderiranje odločilen dejavnik, če že ne potreben pogoj za uspešno deliberativno razpravo, vendar je malo raziskav uporabilo naključno eksperimentalno zasnovo za empirično preizkušanje take teze. Dani članek analizira učinek strokovno moderiranih vs. nemoderiranih razprav v realnem kontekstu na stališča udeležencev in zaznano kakovost skupinskega razpravljanja, kontrolirano po različnih spremenljivkah na ravni posameznika in skupine. Izvedli smo 26 deliberativnih razprav na temo ukrepov šolske discipline, v katerih je sodelovalo 226 učiteljev iz 13 osnovnih šol. Merili smo, kako učitelji ocenjujejo kakovost razpravljanja in njihov odnos do šolskih disciplinskih ukrepov (slednje pred diskusijo in takoj po njej). Rezultati kažejo pomemben vpliv moderiranja na spremembo stališč in ocenjeno kakovost skupinskega deliberacije. Na kakovost razpravljanja vpliva tudi heterogenost restorativnih stališč v razpravljalskih skupinah, medtem ko spremembo stališč v veliki meri določajo stališča pred razpravo.
COBISS.SI-ID: 36279133