Prispevek predstavlja enostaven kvantitativni model za vrednotenje geodiverzitete, ki združuje prostorske odnose elementov geodiverzitete s podatki o terenu. Model je delno avtomatiziran v orodjih geografskih informacijskih sistemov, da bi pri vrednotenjuvečino subjektivnosti odstranil. Zato se lahko uporablja za različne tipe okolij in se uporablja za primerjalne študije. Metoda je bila uporabljena za Regijski park Škocjanske jame, ki je eno najbolj raznolikih kraških območij na svetu. Vrste elementov geodiverzitete so bile identificirane s pomočjo podatkov daljinskega zaznavanja in osnovnega terenskega kartiranja. Njihovo raznolikost je bila kasneje opredeljena s pomočjo blokovnih statističnih orodij v programu geografskih informacijskih sistemov. Indeks geodiverzitete je bil izračunan iz številnih različnih tipov elementov geodiverzitete v definiranih prostorskih enotah in indeksa hrapavosti terena. Območja z visokim indeksom geodiverzitete oziroma vroče točke geodiverzitete so v močni povezavi z najpestrejšimi območji regionalnega parka, ki se trenutno promovirajo tudi v geoturistične in izobraževalne namene.
COBISS.SI-ID: 63468386
Prispevek obravnava problematiko lokalnih vodnih virov na primeru Bele krajine - podeželske, kraške pokrajine v jugovzhodni Sloveniji. Na terenu smo inventarizirali 261 različnih vodnih virov, preučili njihovo nekdanjo in sedanjo rabo ter vlogo v življenju lokalnega prebivalstva in podali oceno njihove hidrogeološke občutljivosti ter hidroekološke ogroženosti. Z izgradnjo vodovoda so belokranjski vodni viri izgubili svoj tradicionalni vodooskrbni pomen, navezanost lokalnega prebivalstva nanje in vedenje o njih pa tone v pozabo. Kljub temu posamezne lokalne skupnosti v zadnjem času prepoznavajo njihovo naravno, kulturno in ekosistemsko vrednost, kar se zrcali v pobudah za ohranjanje, zaščito in obnovo posameznih vodnih virov. Večina belokranjskih vodnih virov je zaradi kraškega površja sicer zelo občutljivih za onesnaževanje, vendar pa je njihova dejanska hidroekološka ogroženost, ki izhaja iz človekovih dejavnosti v zaledju, razmeroma majhna.
COBISS.SI-ID: 63945826
V članku je poudarek na principih izobraževanja za trajnostni razvoj (ITR) in njihovem uveljavljanju v visokošolskem izobraževanju v državah Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je postsocialistična tranzicija krojila podobne politične razmere. Izhodišče za raziskavo v državah Srednje in Vzhodne Evrope so predstavljale ugotovitve celovitega pregleda profesionalnega razvoja visokošolskih učiteljev na področju ITR, ki je bil pripravljen v okviru projekta University Educators for Sustainable Development (UE4SD) in za potrebe članka nadgrajen z anketiranjem ITR ekspertov iz držav v regiji. Ugotovitve kažejo, da so v primerjavi z drugimi deli Evrope, v srednje- in vzhodnoevropskih državah priložnosti za razvoj kompetenc slabše in manj raznolike. Originalnost oziroma dodana vrednost raziskave izhaja iz več kot dveletnega partnerstva množice evropskih univerz, občo razpravo pa še posebej bogati s specifičnim regionalnim vpogledom. Prikazane so možnosti za kritične, kreativne in participativne pristope v visokošolskem izobraževanju, analize trendov v zgodovinskem in političnem kontekstu ter spodbude za teoretično in praktično usmerjena prizadevanja.
COBISS.SI-ID: 65139042
Članek analizira sodobne procese znotraj obmejnih območij. Zaradi različnih političnih usod v bližnji preteklosti so različni mejni sektorji razvili različne vrste mejnih prehodov: večinoma odprta in strukturno asimetrična na zahodu in severu ter podobna in simetrična na vzhodu. Meja proti Hrvaški je najmlajša in zato še vedno v turbulentnih nastanitvah v mejnih situacijah. Prispevek posveča posebno pozornost nedavnim prostorskim procesom: od tesnega in bogatega čezmejnega sodelovanja do nevednosti ali opuščanja načrtovalnih ukrepov. Druga glavna pozornost je posvečena manjšinam, ki so se naselili v mejnih prehodih in njihovem vplivu na mejne regije.
COBISS.SI-ID: 65570658
Trajnostna mobilnost že 15 let predstavlja pomemben del raziskovalnega dela na Oddelku za geografijo. Sprva smo aktivnosti osredotočili na vplive prometnega onesnaževanja na prostor, v drugem delu raziskav pa smo dodali tudi didaktične in pedagoške vidike ozaveščanja in izobraževanja o trajnostni mobilnosti. Pomemben del teh aktivnosti je bilo tudi delo z osnovnimi in srednjimi šolami ter priprava didaktičnih gradiv za učitelje. V letu 2017 je izšla monografija »Implementation of Sustainable Mobility in Education«, ki obravnava teoretične vidike trajnostne mobilnosti (poglavje 2), slovenski zakonodajni okvir za doseganje trajnostne mobilnosti (poglavje 3) in praktične vidike poučevanja trajnostne mobilnosti (poglavja 4-7). To je od leta 2008 že šesta publikacija na temo trajnostne mobilnosti, katere avtorji ali soavtorji so bili člani Oddelka za geografijo.
COBISS.SI-ID: 290146048