Čeprav naj bi koncept zelene infrastrukture uresničevali tako na urbanih kot podeželskih območjih, le malo študij obravnava koncept zelene infrastrukture v podeželskih okoljih. Članek želi na osnovi načrtovalskih izkušenj iz Vipavske doline v Sloveniji prikazati, kako lahko zelena infrastruktura služi kot spodbujevalec trajnostnega prostorskega razvoja na pretežno podeželskem območju in na regionalni ravni. Vipavski pristop je pristop od spodaj navzgor, ki zeleno infrastrukturo razume v širšem razvojnem kontekstu in ne samo kot varovanje ali načrtovanje rabe prostora. Načrtovanje zelene infrastrukture na podeželskih območjih mora imeti značilnosti participativnega načrtovanja na lokalni ravni, vendar mora upoštevati tudi druge prostorske ravni načrtovanja. Pristop mora biti celosten, tako da obravnava vse ključne razvojne probleme na podlagi strateškega razvojnega dokumenta. Prispevek širi obravnavo trajnostne rabe regionalnih virov skozi koncept zelene infrastrukture, ter hkrati omogoča povezavo med različnimi pristopi pri obravnavi trajnostnega regionalnega razvoja znotraj programske skupine.
COBISS.SI-ID: 69426786
V članku je predstavljen prvi poskus datiranja moren na Dinarskem gorskem krasu z uporabo tehnike izpostavljanja površij kozmogenim 36Cl nuklidom . Z balvanov na morenah je bilo zbranih dvajset vzorcev iz dveh sklopov najnižjih in največjih stranskih moren na pogorju Veleža (1965 m nm) in Crvanja (1920 m nm) v Bosni in Hercegovini. Morenski balvani so dosegli starost 36Cl, ki sega od najstarega Dryas na Veležu (14,9 ± 1,1 ka) do mlajšega Dryasa na Crvanju (11,9 ± 0,9 ka). Kljub temu pa ta članek prinaša nove podatke o obsegu in kronologiji kvartarnih poledenitev v sredozemskih gorah, kjer so podatki o zadnji poledenitvi med seboj asinhroni. Jasno je, da ostaja datiranje moren z metodo kozmogenih 36Cl v karbonatnih litologijah na območjih z veliko padavinami, kot je dinarski kras, še vedno izziv.
COBISS.SI-ID: 68968034
V prispevku je predstavljeno proučevanje funkcijske preobrazbe starih mestnih sre-dišč na primeru Kranja, Kamnika in Škofje Loke. Raziskava temelji na analizi sprememb v rabi tal med različnimi izbranimi časovnimi obdobji. Rabo tal smo ugotavljali s pomočjo terenskega kartiranja in na osnovi različnih virov ter literature. S pomočjo anketiranja lastnikov in najemnikov poslovnih prostorov smo proučevali vrednotenje pogojev za poslovanje v starih mestnih središčih. Na ta način so bili identificirani različni procesi funkcijske preobrazbe in konflikti med različnimi uporabniki prostora v starih mestnih središčih (stanovalci, lastniki in najemniki poslovnih prostorov, obiskovalci).
COBISS.SI-ID: 71162210
V monografiji je obravnavan razvoj turizma na primeru izbrane turistične destinacije, tj. območja Kamnika. Ta destinacija je posebej zanimiva tudi zato, ker je ena tistih, ki poudarjajo usmerjenost v trajnostni turizem (občina je nosilec znaka Slovenia Green Destination Gold), ki je postal na deklarativni ravni glavna usmeritev slovenskega turizma. Razvojni procesi na področju turizma so bili v preteklih desetletjih povezani z vrsto vplivnih dejavnikov, tako družbenih kot okoljskih. Izpostaviti velja podnebne spremembe, ki so vplivale na spremenjeno vlogo gorskega turizma. Slednja se med drugim kaže v zmanjšanju pomena zimske sezone, kar je na obravnavanem območju še posebej opazno pri Veliki planini, nekdanjem znanem zimskoturističnem središču. Dejanske spremembe so hkrati pogojene tudi z družbenimi procesi, ki imajo za posledico intenziviranje turističnih tokov pa tudi povečano pogostost kratkotrajnih turističnih potovanj. Turistični prostor je v tem primeru hkrati tudi rekreacijski prostor, ki pomembno prispeva h kakovostnemu preživljanju prostega časa in s tem h kakovosti bivanja.
COBISS.SI-ID: 299406080
Z vidika kakovosti življenja v sodobni Sloveniji je posebej zanimivo raziskovanje raznolikih spominov na življenje v Jugoslaviji in primerjav s sedanjim. Ti raznovrstni spomini na Jugoslavijo so osrednja tema naše raziskave, ki je bila izvedena v Sloveniji in se je osredotočila na spomine ter njihovo prenašanje s starejših na mlajše generacije. Raziskava je jasno pokazala, da tako v družinah mlajših kot tudi starejših generacij prevladujejo pozitivno obarvani spomini, pri tem pa gre pri jugonostalgiji za nostalgijo po nečem iz preteklosti, vendar ne za željo, da bi to preživelo oziroma zaživelo v sedanjosti. Nenazadnje je kar 69 % anketirancev, starejših od 30 let, prepričanih, da se je v nekdanji državi živelo bolje, med mlajšimi od 30 let pa jih je 75 % potrdilo, da jim o primerjalno boljšem življenju pričajo starejše generacije.
COBISS.SI-ID: 70889058