Slovenci so pred prvo svetovno vojno veljali za najbolj lojalne pripadnike dinastije Habsburžanov, so pa nasprotovali dualistični ureditvi monarhije. Uresničitev svojih nacionalnih ciljev so dolgo iskali v okviru habsburške monarhije, šele pozno se je zgodil prevrat v prid jugoslovanski orientaciji. Še Majniška deklaracija, ki jo je prebral slovenski poslanec v državnem zboru Anton Korošec 30. maja 1917, je ciljala na jugoslovansko državno tvorbo v okvir habsburške monarhije. Prestolonaslednik Franc Ferdinand je načrtoval ustavne spremembe v prid južnim Slovenom. Po atentatu nanj je tudi novi cesar Karel I. želel spremembe v tej smeri. Temu so energično nasprotovali Madžari, pa tudi nemški nacionalci. Novi cesar ni imel močnega zaslona na Dunaju, povsem pa je izgubil podporo po t. i. aferi Sixtus. Posledica je bila tudi, da ni imel zadostne podpore za ustavne spremembe, med drugim tudi ne za rešitev jugoslovanskega vprašanja.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 45719597Prispevek obravnava zgodovinsko genezo slovenske nacionalne elite, tj.okoliščine, ki so vplivale na njeno oblikvanje, njene ključne specifike, družbeni status, odnose med različnimi segmenti in vpliv elite na razvojno dinamiko slovenske družbe. V ospredju bo njihova vloga v procesih sistemske modernizacije. Pri tem bo prikazanop, da obstajajo nekatere značilnosti konfiguracije slovenske elite, ki so ovira pri vzpostavljanju institucionalnih pogojev za razvoj odprte in demokratične družbe. V tem oziru velja izpostaviti predvsem visoko stopnjo reprodukcije elite, pomanjkanje pluralizma, politizacijo in šibko zakoreninjenost meritokratskih principov pri rekrutaciji na elitne položaje.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 45744173Avgust Praprotnik (Ljubljana, 5. 10. 1891–20. 2. 1942) je bil pomemben slovenski bančnik in podjetnik ter eden vodilnih predstavnikov predvojnega liberalnega tabora na Slovenskem. Od sredine dvajsetih let je bil med vodilnimi predstavniki industrijskega podjetništva na Slovenskem, predsednik več industrijskih družb in rudnikov, vodja pomembnih gospodarskih ustanov, združenj in zvez. Zaradi obtožb sodelovanja z italijanskimi okupacijskimi oblastmi ga je 20. februarja 1942 z atentatom umorila komunistična varnostnoobveščevalna služba. Po vojni je komunistična oblast njegovim dedičem zaplenila premoženje.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 45744429Ciril Žebot je bil eden najožjih sodelavcev dr. Lamberta Ehrlicha v obdobju, ko je bil ta profesor na Teološki fakulteti in duhovni vodja Akademskega kluba Straža. Prispevek obravnava katoliška študentska gibanja na univerzi ter ustanovitev Akademskega kluba Straža, v katerem je Žebot zasedal eno od ključnih mest vse do odhoda v Rim oktobra 1943, po Ehrlichovem umoru je s Francem Casarjem Stražo vodil in bil njen idejni vodja. Bil je med ustanovitelji glasila Straža v viharju, ki je izhajalo od leta 1934, in član akcijskega odbora, ki se je zavzemal za izpopolnitev ljubljanske univerze. Ciril Žebot naj bi kot tajnik spremljal ministra Franca Kulovca z vlado v tujino, vendar je Kulovec izgubil življenje med bombnim napadom na Beograd 6. aprila 1941. Z Ehrlichom, strokovnjakom za meje, naj bi vseeno spremljal vlado, vendar za slovensko spremstvo ministrov na letalu ni bilo prostora. Bil je eden največjih nasprotnikov komunizma in Osvobodilne fronte ter zagovornik zedinjene Slovenije, vendar je Slovence postavljal v širši srednjeevropski okvir.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 4574468518. in 19. septembra 2019 je na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu potekala mednarodna konferenca z naslovom Slovenian Jewish Heritage. Na konferenci je sodeloval dr. Renato Podbersič, ki je predstavil referat Jewish Cemetery in Rožna Dolina. Pokopališče v Rožni Dolini pri Novi Gorici velja za največje tovrstno pokopališče na Slovenskem. Do septembra 1947 je skupaj s sinagogo v Gorici (Italija) tvorilo zaključeno celoto. Vzpostavila ga je nekdanja goriška judovska skupnost, ki pa je leta 1969 prenehala obstajati. Danes omenjeno pokopališče, skupaj z nekdanjo judovsko mrliško vežico, ni več v uporabi. Kljub temu je odličen primerek ohranjene judovske kulturne dediščine, ki pa še čaka na ustrezno ovrednotenje.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 45080109