17. avgusta 2017 ob 12:41:04 UTC so gravitacijski detektorji Advanced LIGO in Advanced Virgo zaznali dogodek gravitacijskoih valov, ki so mu kasneje dali oznako GW170817 in ugotovili, da je nastal ob zlitju dveh nevtronskih zvezd. Fermi Gamma-ray Burst Monitor je neodvisno zaznal izbruh sevanja gama (GRB170817A) s časovno zakasnitvijo 1,7 s glede na trenutek zlitja. Na podlagi signala gravitacijskih valov so lokalizirali izvor na območje neba veliko 31 kvadratnih stopinj in na oddaljenosti+ 40+-8 Mpc. Sledila je široka opazovalna kampanja v vseh delih elektromagnetnega spektra, ki je pripeljala do odkritja svetlega optičnega dvojnika SSS17a oz. AT2017gfo v galaksiji NGC4993 (na razdalji 40 Mpc) manj kot 11 ur po zlitju. Nadaljna opazovanja so se usmerila na ta objekt in njegovo okolico. Zgodnja ultravijolična opazovanja so razkrila moder tranzient, ki je v 48 urah ugasnil. Optična in infrardeča opazovanja so pokazala razvoj proti rdečemu delu spektra v naslednjih 10 dnevih. Po začetni ne-detekciji, so opazovanja v rentgenski in radijski svetlobi 9 in 16 dni po zlitju odkrila izvor na istem mestu. V opazovanjih niso zaznali sevanja gama z zelo visoko energijo ali nevtrinov. Ta opazovanja podpirajo hipotezo, da je GW170817 nastal ob zlitju dveh nevtronskih zvezd v NGC4993. Več-glasniška opazovanja GW/GRB170817 označujejo rojstvo več-glasniške astronomije in so bila uvrščena na prvo mesto me 10 največjih prelomnih odkritij leta 2017 po izboru revije IoP Physics World. V samo nekaj mesecih od objave je članek že dobil 164 citatov.
COBISS.SI-ID: 4941051
Članek je bil objavljen 16. oktobra 2017, skupaj z drugimi članki, ki so bili predstavljeni na zgodovinskih LIGO in ESO tiskovnih konferencah tega dne, na katerih so razglasili prvo detekcijo elektromagnetnega dvojnika dogodka gravitacijskih valov. Zlitje dveh gostih zvezdnih ostankov, med katerima je vsaj eden nevtronska zvezda, po teoretičnih napovedih proizvede gravitacijske valove (GW) in kratek izbruh sevanja gama. V tem procesu izvrže snov bogato z nevtroni in v r-procesu nukleosinteze nastanejo težki elementi. Radioaktivni razpad teh težkih elementov proizvede dodatno tranzientno sevanje, ki mu pravimo kilonova ali makronova. V članku poročamo o meritvah dobljenih z Zelo velikim teleskopom v Čilu in detekciji linearne optične polarizacije P = (0.50 ± 0.07)%,1.46 dni po detekciji gravitacijskih valov iz GW170817 - zlitja dveh nevtronskih zvezd, povezanega z optičnim makronova dvojnikom in kratkim izbruhom sevanja gama. Merjenja polarizacije so bila narejena, ko je bila makronova še v modri fazi. Nizka stopnja polarizacije je v skladu z intrinzično nepolariziranim sevanjem, ki se siplje na galaktičnem prahu, kar nakazuje simetrično geometrijo sevajočega območja in nizki inklinacijski kot sistema zlitja. Rezultati so bili objavljeni v novi reviji iz družine Nature: Nature Astronomy.
COBISS.SI-ID: 819073
Predstavljamo katalog zgodnje fotometrije in polarimetrije vseh optičnih zasijev izbruhov sevanja gama, ki so bili opazovani s polarimetrom RINGO2 na teleskopu Liverpool. Med 19 opazovanimi optičnimi zasiji, je bilo devet dovolj svetlih, da smo izvedli fotometrijo in poskusili polarimetrijo: GRB 100805A, GRB 101112A, GRB 110205A, GRB 110726A, GRB 120119A, GRB 120308A, GRB 120311A, GRB 120326A in GRB 120327A. Predstavljamo večbarvne svetlobne krivulje teh 9 izbruhov, skupaj z ocenami stopenj njihovih polarizacij in/ali zgornjih mej. Potrjujemo prejšnja poročila o znatni polarizaciji v primerih GRB 110205A in 120308A, in poročmo o novi detekciji P={6}-2+3% v primeru GRB101112A.
COBISS.SI-ID: 810881