Proteus anguinus je neotenična jamska dvoživka, endemična na področju dinarskega krasa. Predstavlja simbol slovenske naravne dediščine. Mednarodno združenje za zaščito narave (IUCN) jo uvršča med evropske "ranljive" vrste, prednostno potrebne zaščite. Zaradi nedostopnosti njenega naravnega jamskega okolja so znanstvene raziskave doslej potekale na proteusih v ujetništvu, kjer so dvoživke še posebej občutljive na oportune mikrobne okužbe. V tej študiji smo predstavili osebek, ki je bil v ujetništvu šest let, nakar so se pojavili klinični znaki bolezni, zlasti razjede na koži, ki so nakazovale mikrobno okužbo. V koži in tudi v skoraj vseh vzorčenih tkivih osebka smo našli obarvane glivne hife in kvasovke. Iz vzorčenih razjed smo osamili različne vrst bakterij in gliv. Razlog primarne okužbe je bila vodna, oligomorfna črna kvasovka vrste Exophiala salmonis, znana kot oportuni patogen rib. To je prvo poročilo glivne okužbe proteusa oz. jamskih močeradov.
COBISS.SI-ID: 4735311
V zadnjih desetih letih so porajajoči mikrobni patogeni postali eden glavnih razlogov za svetovni upad populacij dvoživk, predvsem na račun dveh glivnih vrst, Batrachochytrium dendrobatidis ( Bd) in B. salamandrivorans (Bsal), kot tudi zaradi virusnega obolenja, ki ga povzroča rod Ranavirus. Pred to raziskavo Bd še ni bila najdena v Sloveniji, o okužbah pa so poročali iz vseh sosednjih držav. za Bsal je bilo znano, da povzroča zamejene okužbe z visoko smrtnostjo v naravnih populacijah salamandrov na Nizozemskem, Belgiji, Nemčiji in Španiji, ni pa bila najdena v Sloveniji. O ranavirusih so poročali v zahodni in centralni Evropi. Mi smo se v tej monitoring študiji osredotočili na endemično človeško ribico (Proteus anguinus), zajeli smo pa tudi ostale slovenske dvoživke. Do leta 2019 smo v 53 slovenskih naravnih okoljih zbrali brise 173 živih dvoživk, ki so predstavljale 22 vrst in 41 vzorcev dvoživk v ujetništvu, ki so predstavljali 4 eksotične in 6 nativnih vrst. V nabor vzorcev je bilo vključenih še 70 vzorcev proteusa petih naravnih populacij v Sloveniji in 8 vzorcev posameznih osebkov v ujetništvu. Noben vzorec ni bil pozitiven na ranaviruse (MCP gen), niti na Bsal. Na Bd je bila pozitivna ena zelena žaba vrste Pelophylax kl. esculentus, ki smo jo vzorčili v bližini severnovzhodne meje z Madžarsko (potrjeno z qPCR). Naša raziskava, ki je temeljila na uporabi standardiziranih presejalnih protokolov, je dopolnila podatke o trenutno evropski razširjenosti Bd, Bsal in ranavirusov in predstavlja prvi dokaz prisotnosti Bd v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 51755779
Evropski jamski močeril Proteus anguinus je endemična, karizmatična dvoživka skritih in nedostopnih podzemskih voda dinarskega krasa. Kljub izjemnemu pomenu za ohranjanje te vrste, je le malo znanega o njeni ekologiji in interakcijah z podzemskim vodnim mikrobiomom. Kožni mikrobiom dvoživk je pomemben odraz njihovih metabolnih in imunoloških sposobnosti in zato ključni dejavnik njihovega dobrega počutja in preživetja. Uporabili smo visoko zmogljivo sekvenciranje 16S rDNA gena, ki je temeljilo na sedmih variabilnih regijah, za preiskavo bakterioma kože petih, evolucijsko ločenih linij P. anguinus in njegovega podzemnega vodnega okolja. Čeprav je kožni bakteriom izrazito odražal okoljsko mikrobno združbo, je kljub temu prevladovalo pet bakterijskih taksonov. Navkljub funkcionalni redundanci bakterijskih vrst prisotnih v kožnem bakteriomu P. anguinus, le-ta najverjetneje predstavlja zaščito pred invazivnimi mikrobi iz okolja in zato lahko pomembno pripomore k prepoznavi zdravstvenega stanja živali. Poleg pomena, ki ga imajo ti rezultati za ohranitev P. anguinus, predstavljajo tudi izhodišče za bodoče raziskave tega ogroženega neoteničnega močerila.
COBISS.SI-ID: 4970319
Porajajoče okužbe povečujejo že obstoječo življenjsko ogroženost dvoživk po svetu. Močeril (Proteus anguinus) je ranljiva troglobiontska urodelna vrsta, razširjena na majhnem in omejenem področju evropskega podzemnega kraškega sveta. Upad populacij proteusa na račun porajajočih groženj, kot je hitridna gliva Batrachochytrium salamandrivorans, bi se lahko zaradi nedostopnosti habitata zgodil neopaženo. Preučevali smo interakcijo med močerilom in B. salamandrivorans. Eksperimentalna inokulacija je povzročila neizrazito, asimptomatsko a vendar vztrajno okužbo, razvidno predvsem na okončinah. V koži proteusa se gliva ni eksponentno razširjala. V skladu z omejenim razširjanjem glive smo določili le šibko izaražanje virulentnih genov. Proteus je en redkih zahodnih paleoarktičnih urodelov, ki prenese okužbo z B. salamandrivorans, zato lahko deluje kot podzemni, naravni rezervoar tega patogena. Na dolgi rok lahko posledice subklinične okužbe ogrozijo zdravstveno stanje proteusa in ga naredijo bolj občutljivega na druge ogrožujoče motnje.
COBISS.SI-ID: 31433987
Čeprav se Proteus srečuje z različnimi mikrobi in paraziti v svojem naravnem okolju, so poročanja o tem izjemno redka. Pred začetkom projekta je obstajal en sam, več kot pol stoletja star vir na to tematiko. Na osnovi opažanj osebkov v ujetništvu je bilo znano, vendar nikoli objavljeno, da oomicetne vodne plesni rodu Saprolegnia sp., črne kvasovke, določene amebe in bakterija vrste Aeromonas hydrophila občasno lahko povzročajo okužbe.
COBISS.SI-ID: 4396879