V poglavju v knjigi ‘Biotremology: Studying Vibrational Behavior’, je bil prvič predstavljen koncept vibracijske krajine ter tudi vibracijske združbe. Karakterizacija vibracijskega okolja v več kot eni točki in preko daljšega obdobja postavlja velike tehnične in logistične omejitve povezane s terenskimi snemanji. Na podlagi naših izkušenj smo podali praktične napotke za terenske raziskave vibracijske krajine, od zasnove terenskega dela, izbire opreme, izvedbe terenskih snemanj ter analize posnetkov, z namenom, da bi vzpodbudili nadaljnje študije.
COBISS.SI-ID: 5243471
Mehanizem orientacije žuželk proti viru vibracijskih signalov je eno ključnih odprtih vprašanj za razumevanje, kako majhne živali izluščijo informacije iz vibracij podlage. S kombinacijo različnih pristopov pri modelni vrsti, stenici zeleni smrdljivki (Nezara viridula) – analizo, kateri parameter (amplituda ali časovni zamik) zanesljivo odraža smer izvora dražljaja, in vedenjskimi ter nevrobiološkimi poskusi – smo ugotovili, da so stenice sposobne zaznati manj kot 0,5 ms zamika med tresenjem ipsi- in kontralateralne noge ter se na tej podlagi odločiti za pravo smer na razvejišču stebla in pecljev, medtem ko je amplituda signala pogosto višja na delu razvejišča, ki je dlje od vira vibracij. Izsledki omogočajo iskanje vzporednic s človeškim sluhom, kar ponuja uvid v evolucijo senzoričnih sistemov, ki morajo delovati v okviru fizikalnih omejitev.
COBISS.SI-ID: 33712601
Zaradi naše pristranosti v prid sporazumevanja z zračnim zvokom, smo ljudje sporazumevanje z mehanskimi signali, ki se prenašajo preko podlage, do nedavna obravnavali predvsem kot visoko specializirano obliko sporazumevanja, ki je v osnovi po svoji naravi omejena na kratke razdalje in je zato tudi privaten način komuniciranja, ki mu plenilci ne prisluškujejo. V omenjenem pregledu smo združili trenutno obstoječe znanje na tem področju, ki kaže, da večina živali živi v vibracijskem svetu, v katerem je vibracijska informacija dostopna tudi sprejemnikom, ki jim izvorno ni namenjena. Vključili smo rezultate raziskav travniške vibracijske krajine in pokazali, da pajkove mreže, ki so pripete na rastline omogočajo pajku, ki živi v mreži, prisluškovanje vibracijskim signalom, ki jih oddajajo žuželke na teh rastlinah in so pajkov potencialni plen. Ko vibracijsko komunikacijo obravnavamo v relevantnem ekološkem kontekstu, vidimo, da živali, ki zaznavajo vibracijske signale, živijo v kompleksnih komunikacijskih omrežjih. Dolga evolucijska doba tega komunikacijskega kanala se odraža tudi v številnih in zapletenih intekcijah med plenilci in plenom, ki temeljijo na vibracijah podlage. Po vsej verjetnosti sta prisluškovanje in izkoriščanje vibracijskih signalov pomembni gonili evolucije v vibracijskem svetu.
COBISS.SI-ID: 5089871
V članku smo raziskovali, kako lastnosti listov (površina, teža, debelina, trdota, vsebnost vode) vplivajo na prevajanje mehanskih vibracij po rastlinah. Kot modelne vrste smo izbrali zelje, peso, sončnico in koruzo. Vrstno-specifične lastnosti listov so imele pomemben vpliv. Vibracije, ki smo jih inducirali z neposrednim umetnim vzbujevanjem, so se hitreje dušile na debelejših listih. Na prevajanje vibracij, ki smo jih vzbudili posredno s predvajanjem zračnega zvoka, je imela površina listov pozitiven vpliv, medtem ko je zračni zvok na debeljših listih z večjo vsebnostjo vode vzbudil vibracije višjih dominantnih frekvenc.
COBISS.SI-ID: 30902531
V poglavju v knjigi ‘Biotremology: Studying Vibrational Behavior’, smo prikazali proof-of-concept sistema za avtomatsko prepoznavanje vrstno-specifičnih vibracijskih signalov. Karakterizacija vibracijskega okolja je povezana tudi z analizami velike količine surovih podatkov, ki jih je nemogoče obdelati ročno. V primerjavi z avtomatsko prepoznavo elementov zvočne krajine, avtomatsko razvrščanje in identifikacija vibracijskih signalov močno zaostaja, saj je avtomatizirano prepoznavanje vibracijskih signalov, registriranih v naravnem vibracijskem okolju, bistveno zahtevnejše, ker je degradacija vibracijskih signalov med prenosom nepredvidljiva, prisotna je visoka raven abiotskega vibracijskega šuma, ki se v frekvenčnem obsegu prekriva z vibracijskimi signali, prisotno je veliko število vrst, ki oddajajo vibracijske signale in imajo tudi bogat repertoar teh signalov, ki so vrstno- in spolno specifični, ter navsezadnje tudi odsotnost referenčnih knjižnic. Poleg praktičnih napotkov, poglavje podaja obširen pregleda objav, ki se nanašajo na omenjeno tematiko in tudi izhodišča za nadaljnje raziskave.
COBISS.SI-ID: 5243727