Prispevek predstavlja uporabo hidrološkega modela in sprožilnih količin padavin pri testiranju prototipnega nizkocenovnega GNSS monitoringa na globokem plazu v severozahodni Sloveniji. Sistem sestoji iz na novo razvitih GNSS postaj, ki temeljijo na nizkocenovnih dvo-frekvenčnih sprejemnikih in prosto dostopni GNSS programski opremi za procesiranje podatkov. Izmerjene površinske premike smo ovrednotili s sprožilnimi količinami padavin in s primerjavo s klasičnimi geodetskimi meritvami. Devet mesečno delovanje 7 GNSS enot je prineslo podroben vpogled v prostorski in časovni vzorec površinskih premikov na globokem plazu. Korelacija premikov z izmerjenimi padavinami je pokazala, kako se premikanje plazu odziva na padavine. Ti podatki so osnova za nadaljnji razvoj sistema za zgodnje obveščanje ki bo prispeval k upravljanju tveganja, ki ga plaz predstavlja za lokalno prebivalstvo in infrastrukturo.
COBISS.SI-ID: 32902659
Drobirske poplave lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo in ogrozijo človeška življenja. V prispevku smo predstavili ekstremno drobirsko poplavo, ki se je maja 2018 zgodila v severni Sloveniji v bližini smučišča Krvavec in je povzročila veliko gospodarsko škodo. Drobirsko poplavo je sprožil ekstremni padavinski dogodek s povratno dobo večjo kot 50 let. Pri meritvah količine padavin je prišlo ob uporabi različne opreme do velikih razlik. Za Brezovški graben je bila količina drobirja, sproženega med dogodkom, ocenjena na 4000 m3/km2. Da bi ublažili tveganja zaradi prihodnjih drobirskih poplav in drobirskih tokov, smo načrtovali prebiralno hudourniško pregrado. V prispevku smo predstavili del postopka dimenzioniranja tega hudourniškega objekta. Poleg tega smo uporabili simulacijski model za gibanje drobirskih tokov in drobirskih poplav RAMMS in z njim potrdili empirične enačbe, ki so bile uporabljene v procesu preverjanja stabilnosti pregradnega objekta. Model smo umerjali s podatki o območju odlaganja drobirja. Modelirali smo dva sosednja hudournika in pri tem nismo uspeli najti takega nabora modelnih parametrov v modelu RAMMS, ki bi za oba hudournika dal enako kakovost simulacijskih napovedi.
COBISS.SI-ID: 9010529
V prispevku je predstavljena metodologija za napovedovanje plitvih plazov, ki jih povzročajo padavine, na osnovi konceptualnega konceptualnega hidrološkega modela. Za izračun mejne količine padavin se uporablja celokupna količina padavin v zaledju in padavine na dan sprožitve. Na podlagi teh dveh hidrometeoroloških spremenljivk je določen prag, ki bi ga lahko uporabili za napovedovanje plazov zaradi padavin kot del sistema zgodnjega opozarjanja. Predstavljena metodologija je preizkušena s pomočjo študije primera porečja reke Selška Sora in v Karavankah v zahodni Sloveniji, kjer je za kalibracijo in oceno učinkovitosti metodologije uporabljenih 20 aktivnih plazov iz slovenske baze podatkov o zemeljskih plazovih. Rezultati se primerjajo s tremi različnimi (tj. lokalnimi, regionalnimi in globalnimi) pragovi intenzivnosti.
COBISS.SI-ID: 8770401
Ekscentričnost drevesnega obroča je bila uporabljena za rekonstrukcijo aktivnosti plazenja v zadnjih 138 letih na plazu Urbas, ki se nahaja na Potoški planini v severovzhodnem delu Karavank v Sloveniji. Raziskava je temeljila na dendrokronološkem vzorčenju navadne smreke (Picea abies (L.) Karst) na območjih z različno intenzivnostjo plazov. Analiza nenadne spremembe indeksa ekscentričnosti 82 ukrivljenih dreves je ugotovila, da je med letoma 1880 in 2015 prišlo do 139 motenj rasti in 16 reaktivacij plazov s povratno dobo 8,5 leta. Z uporabo lidarskih podatkov smo v obdobju 2014-2017 primerjali spremembe na površini digitalnega modela terena (DTM) s spremembami indeksa ekscentričnosti dreves na isti lokaciji. Na podlagi časovnih sprememb indeksa ekscentričnosti in z uporabo prostorske interpolacije je bila za obdobje 1943 - 2015 obnovljena aktivnost plazov. V tem obdobju se je intenzivnost plazu povečala v osrednjem delu plazu. Čeprav je bila predlagana kategorizacija v sedem kategorij različnih ukrivljenosti stebel, ni bilo mogoče najti nobene razlike med kategorijami glede na njihov indeks ekscentričnosti.
COBISS.SI-ID: 5554598
Članek se osredotoča na proučevanje plazov v zaledju naselja Koroška Bela v severozahodni Sloveniji, ki na podlagi dosedanjih raziskav predstavlja potencialno izvorno območje za nastanek drobirskih tokov. Obravnavano območje se nahaja v Zahodnih Karavankah nad vasjo Koroška Bela v bližini Jesenic. Za prepoznavanje in razumevanje kinematike plazov in njihovih sprožilnih dejavnikov smo aplicirali interdisciplinarni pristop, ki je obsegal inženirskogeološke in geotehnične raziskave. Na podlagi inženirskogeološkega kartiranja smo določili izvorna območja plazov in njihov obseg, vrsto plazov in vrsto sedimenta, ki sestavlja plazeči material. Geotehnični sistem za opazovanje je pripomogel k oceni velikosti premikov v samem telesu plazov pri realnih pogojih. Obsežne raziskave zaledja potoka Bela nad Koroško Belo so poleg zgodovinskih virov in preteklih raziskav potrdile domneve o dovzetnosti tega območja za nastajanje mastnih (drobirskih) tokov, kakor tudi zemeljskih plazov in skalnih podorov.
COBISS.SI-ID: 2870869