Članek opisuje opazovanje pobočnih masnih premikov na plazu Potoška planina, ki se nahaja v Karavankah v SZ Sloveniji. Opazovanje pobočnih masnih premikov se je izvajalo v spodnjem delu plazu na t.i. peti plazu z uporabo rezultatov dveh neodvisnih geodetskih metod. Plazeča masa na tem območju je sestavljena iz tektonsko pretrtih in preperelih permokarbonskih klastičnih kamnin, ki so pokrite z znatno količino pobočnega grušča, ki je podvržen nestabilnosti. Dodatno, potok Bela, ki prečka obravnavano območje, povzroča erozijo in pospešuje mobilizacijo materiala po pobočju navzdol. Z namenom oceniti dinamiko pobočnih masnih premikov za obdobje opazovanj 22,5 mescev je na obravnavnem območju bil vzpostavljen sistem za opazovanje, ki združuje periodične meritve z zračno fotogrametrijo in tahimetrične izmere. Rezultati raziskav so pokazali, da so na območju pete plazu Potoška planina, prisotni konstantni premiki z lokaliziranimi hipnimi površinskimi premiki.
COBISS.SI-ID: 2566485
Prepoznavanje plazov kot izvorna območja drobirskih tokov je zelo pomembna in hkrati zahtevna naloga pri ocenjevanju nevarnosti pred drobirskimi tokovi. Območja plazov predstavljajo pomembna izvorna območja drobirskih tokov. Ta prispevek se osredotoča na njihovo prepoznavanje z uporabo večmodelskega pristopa. Naselje Koroška Bela leži v SZ Sloveniji, kjer so se v preteklosti že pojavili drobirski tokovi. Širše območja vodotoka Bela predstavlja izvorni material sedimentov, ki se lahko mobilizira v drobirski tok. Za identifikacijo območij plazov na območju potoka Bela sta bila uporabljena dva modela. Terensko kartiranje je izvedeno z namenom verifikacije rezultatov modelov. Z uporabo GIS-modela verjetnosti pojavljanja plazov se je določilo izvorna območja, medtem ko je za simulacijo proženja izvornih območij uporabil LS-Rapid.
COBISS.SI-ID: 2631765
V Sloveniji in v njeni neposredni okolici obstaja veliko različnih plazov, ki so bili v okviru študijske ekskurzije predstavljeni na 4. svetovnem forumu o plazovih. Osnovna skupna značilnost zemeljskih plazov, ki se nahajajo v dolini Vipave in dolini Soče (Slano blato, Rebrnice, Stogovce, Stože, Strug) je visoka plazovitost zaradi močnih padavin in namočenosti. Ti plazovi se uvrščajo med t.i. kompleksne plazove, pri katerih se lahko plazovita masa spremeni v uničujoči drobirski tok. Glavni vzrok nastanka teh plazov so narinjeni karbonatni bloki na mehke flišne kamnine, ki so slabo prepustne za vodo. Zaradi številnih prelomov in razpok, voda v karbonatih lažje prehaja v klastične ne propustne plasti, ki povzročajo premike. Geološka zgradba plazov, velikost zrn in drsna ploskev so parametri, po katerih se posamezni plazovi ločijo med seboj. Na splošno se vsi plazovi uvršajo med t.i. plazove, ki jih je sprožilo deževje in neugodna geološka zgradba. Podobni pogoji vladajo tudi v zaledju Koroške Bele, kjer je v 18. stoletju drobirski tok že deloval. Aktivni premiki in geomehanske lastnosti materiala kažejo, da bi se v času intenzivnih padavin plaz lahko spremenil v drobirski tok.
COBISS.SI-ID: 8095585