Preučevali smo vpliv vrste ciljnega spektra odziva in števila akcelerogramov na potresno zmogljivost stavb. V ta namen je bila izvedena parametrična študija, v kateri smo akcelerograme izbrali na podlagi spektra iz Evrokoda 8, pogojnega spektra pospeškov, določenega z uporabo uradnega seizmotektonskega modela Slovenije, spektra pospšekov enotne potresne nevarnosti, ki temelji na seizmotektonskem modelu projekta SHARE, ter pogojnega spektra pospeškov, določenega z uporabo seizmotektonskega modela projekta SHARE. Poleg tega smo spreminjali število akcelerogramov, in sicer od 7 do 60. Izbrane skupine akcelerogramov so bile uporabljene za določitev potresnega odziva osmih armiranobetonskih stavb. Analizirali smo spremembo ciljnega pomika, dobljenega z metodo na osnovi potisne analize, in spremembo mediane mejnega spektralnega pospeška. Ugotovili smo, da imata vrsta ciljnega spektra pospeškov in število akcelerogramov omejen vpliv na ciljni pomik. Poleg tega smo ugotovili, da je vpliv števila akcelerogramov na mediano mejnega spektralnega pospeška veliko manjši od vpliva vrste ciljnega spektra. V primeru, ko smo pri izbiri akcelerogramov za ciljni spekter uporabili pogojni spekter, pa je bila mediana mejnega spektralnega pospeška za faktor od 1,2 do 2,3 večja kot v primeru, ko smo uporabili projektni spekter po Evrokodu 8.
COBISS.SI-ID: 8668513
Uvedena je metodologija za oceno potresnega tveganja in oceno potresnih izgub zidanih stavb, ki temelji na potisni analizi. Metodologija omogoča oceno izgub z različnimi kazalniki, kot so verjetnost prekoračitve določene ekonomske izgube, pričakovana letna izguba in pričakovana izguba pri pogoju intenzitete potresa. Ocena ekonomskih izgub je možna neposredno iz rezultatov analize konstrukcije, ki združuje potisno analizo in inkrementalno dinamično analizo ekvivalentnega modela SDOF. Uporaba metodologije je prikazana na primeru dveh različic trinadstropne zidane stavbe, ki imata enako geometrijo, vendar sta zgrajeni iz različnih zidakov, tj. iz opečnih votlakov (model H) in polne opeke (model S). Ugotovljeno je bilo, da je verjetnost porušitve pri izbranem projektnem potresu, ki ustreza povratni dobi 475 let, za model H zanemarljiva, kar kaže na ustrezno obnašanje tovrstnih konstrukcij, kadar so zasnovane v skladu z veljavnimi predpisi za projektiranje. Nasprotno pa je bila verjetnost porušitve modela S pod enakimi pogoji precejšnja (46 %). Pričakovana izguba pri pogoju projektnega potresa je znašala 28.000 € za model H in 290.000 € za model S, pričakovana letna izguba na 100 m2 bruto tlorisne površine pa 75 € za model H in 191 € za model S. Ugotovljeno je bilo, da v primeru obravnavanih stavb nekonstrukcijski elementi prispevajo več kot 50 % skupnih izgub.
COBISS.SI-ID: 21692931
Predlagan je odločitveni model za oceno potresne zmogljivosti stavb, ki temelji na tveganju za smrtni dogodek. Predlagani odločitveni model predstavlja alternativo pogosto uporabljenemu odločitvenemu modelu na osnovi tveganja za porušitev stavbe. Raziskana je možnost uporabe smrtnega dogodka kot kazalnik posledic porušitve stavbe, kar omogoča vpeljavo modela dopustnega letnega tveganja za smrtni dogodek. Predpostavljeno je, da je dopustno letno tveganje smrtnega dogodka odvisno od dopustnega letnega tveganja smrtnega dogodka posameznika in pričakovanega števila smrtnih žrtev zaradi porušitve stavbe. Slednji parameter upošteva posledice porušitve stavbe preko števila ljudi v stavbi in zmogljivosti konstrukcijskega sistema stavbe z vidika tveganja za smrtni dogodek v primeru porušitve. Uporaba predlaganega odločitvenega modela je prikazana na primeru treh armiranobetonskih okvirjev. Izkaže se, da je težko doseči zanemarljivo tveganje za smrtni dogodek, tudi če je konstrukcija zasnovana v skladu s standardi za potresnoodporno projektiranje. Zato so potrebne nadaljnje študije, usmerjene v razvoj trdne znanstvene utemljitve odločitvenega modela, ki bo obravnaval varnost, pa tudi stroške gradnje in pričakovane izgube. Predlagani odločitveni model, ki temelji na tveganju za smrtni dogodek, je lahko prvi korak k takim izboljšavam in ga je zato možno uporabiti za oceno obnašanja stavbe.
COBISS.SI-ID: 9029217
V prispevku predstavljamo izboljšan model ribje kosti (model IFB) za potresno analizo pretežno tlorisno simetričnih okvirnih armiranobetonskih (AB) stavb in poenostavljen nelinearni model enostavne AB stenasto-okvirne stavbe, ki poleg modela IFB vključuje še model konzolne stene. Model IFB je glede na konfiguracijo elementov enak osnovnemu modelu ribje kosti, ki je določen s stebrom, na katerega sta v vsaki etaži priključeni še dve gredi. Izboljšava osnovnega modela ribje kosti se nanaša na postopek za določitev lastnosti konstrukcijskih elementov, s katerim lahko na približen način upoštevamo pomembnost konstrukcijskih elementov na potresni odziv stavbe. Nato je prikazana analiza sposobnosti poenostavljenih nelinearnih modelov za potresno analizo. Najprej pokažemo, da je model IFB dovolj natančen za simulacijo etažnih parametrov potresnega odziva štirietažne okvirne AB stavbe. Temu sledi analiza primernosti poenostavljenih nelinearnih modelov za potisno analizo treh AB stavb. Ugotovili smo, da so uporabljeni poenostavljeni modeli dovolj natančni za izračun potisnih krivulj in poškodovanosti konstrukcijskih elementov na ravni etaž.
COBISS.SI-ID: 8973921
V prispevku je predstavljen pristop za vrednotenje in komunikacijo potresnega tveganja, ki temelji na petstopenjskem sistemu ocenjevanja. Vsaka od ocen (AA, A, B, C in D) označuje raven dolgoročne in kratkoročne tolerance tveganja. Dolgoročna toleranca tveganja je ekvivalentna konvencionalnemu konceptu tolerance tveganja, medtem ko kratkoročna toleranca tveganja ustreza omejenemu časovnemu obdobju, v katerem dopuščamo večje tveganje kot je tveganje, ki ga toleriramo dolgoročno. Postopek vrednotenja se izvede v dveh korakih. Najprej se na podlagi primerjave med ocenjenim tveganjem in mejami tveganja določi začetna ocena. Če začetna ocena ustreza dolgoročno zanemarljivemu ali dopustnemu tveganju, se postopek vrednotenja zaključi. V nasprotnem primeru, če je tveganje dolgoročno nedopustno, se izvede drugi korak, v katerem se začetna ocena postopoma znižuje do najnižje ocene. Časovni potek zniževanja ocene se določi na podlagi primerjave ocenjenega kumulativnega tveganja z mejami kumulativnega tveganja. Uporaba sistema ocenjevanja je prikazana na primeru vrednotenja tveganja montažne armiranobetonske stavbe. Prikazano je, da sistem ocenjevanja lahko služi kot komunikacijsko orodje za krepitev javne razprave o dopustnem tveganju. Poleg tega ga lahko uporabimo tudi kot osnovo za upravljanje s tveganji naravnih nesreč, in sicer s povezovanjem ocen z izbranimi ukrepi, ki stopijo v veljavo po vrednotenju tveganja.
COBISS.SI-ID: 37960707