J2-8194 — Zaključno poročilo
1.
Priprava in določanje lastnosti apneno-cementnih injekcijskih malt z jedrsko magnetno resonanco za obnovo historičnih zidanih stavb

Raziskali smo postopek priprave in lastnosti apneno cementnih injekcijskih malt, ki vsebujejo 17,5% gašenega apna, 7,5% cementa in 75% polnila. Z jedrsko magnetno resonanco smo spremljali časovni razvoj vezanja po hidrataciji od zgodnjih trenutkov do dolgih časov. Rezultate smo primerjali s hidratacijskimi krivuljami kontrolnih vzorci čiste cementne paste. Injekcijske malte z apnom znatno počasneje vežejo. Tlačne trdnosti injekcijskih malt so bile v območju 1,5 - 2,5 MPa. To je dovolj velika tlačna trdnost, da jih lahko uporabimo za ojačitev historičnih zidanih stavb.

COBISS.SI-ID: 9109601
2.
Relativna vlažnost in temperatura med strjevanjem cementnih malt - primerjava dveh sistemov merilnikov

Primerjali smo doma narejen merski sistem za merjenje temperature in relativne vlažnosti v svežih cementnih maltah z rezultati, ki jih daje komercialni merilnik ConSensor 2.0 system. Slednji poroča le o temperaturi. Časovna poteka temperature izmerjena z enim ali drugim merskim sistemom se ujemata. Ugotovili smo, da relativna vlažnost v vzorcih tudi po več mesecih ne pade pod 80 %. Šele dodatno gretje vzrcev je pospešilo sušenje, kar je ustrezno zaznal tudi doma narejen merski sistem.

COBISS.SI-ID: 8701025
3.
Mineraloška karakterizacija zgodovinskih cementnih malt z Rupnikove linije

V prispevku smo predstavili rezultate karakterizacije cementnih malt z vojaških bunkerjev v Rupnikovi liniji. Rupnikova linija je bila zasnovana kot del utrjenega obrambnega sistema za varovanje rapalske meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino Jugoslavijo. Bunkerji so bili zgrajeni med letoma 1938 in 1941, ometi različnih sestav pa so bili uporabljeni kot maskirni sloj, ki je bunkerje naredil čim manj opazne. Rezultati petrografske preiskave ter mikrostrukturne in kemijske analize vzorcev so potrdili, da so kot agregat v maltah uporabili lokalno zdrobljeni dolomitni ali apnenčasti pesek. Kot vezivo so uporabili čisti portlandski cement ali mešanico cementa in zmlete granulirane plavžne žlindre. Izbira vrste agregata in veziva v določeni malti je temeljila na barvi nastalega umetnega kamna. Vsi vzorci z dolomitskim agregatom kažejo prisotnost alkalno-agregatnih reakcij, dedolomitizacijo zrn in sekundarno tvorbo kalcita v cementnem vezivu, skupaj z nastankom faz Mg-Al, Mg-Si in Mg-Al-Si. V sestavah malte z visoko vsebnostjo portlandskega cementa je bila potrjena tudi prisotnost zapoznele tvorbe etringita.

COBISS.SI-ID: 9112417
4.
Alkalno-dolomitska reakcija v malti z gašenim apnom

Raziskali smo izvor povečane trdnosti in vodoodpornosti malte iz gašenega apna, pripravljene iz dolomitskega agregata iz triasa, kadar je izpostavljena vlažnemu oziroma mokremu okolju. Vzorci malte so bili izpostavljeni različnim pogojem med staranjem. Analizirali smo jih s petrografsko metodo in vrstičnim elektronskim mikroskopom, opremljenim z rentgensko mikroanalizo. Vzporedno s temi analizami smo na vzorcih opravili tudi praškovno rentgensko difrakcijo in meritve tlačne trdnosti. Ugotovili smo, da so reakcije, povezane s postopkom dedolomitizacije dolomitnih zrn v apnenem vezivu (v nadaljevanju alkalno-karbonatne reakcije ali ACR), razlog za izboljšano trdnost in vodoodpornost. Alkalno okolje je ACR občutno pospešilo. Podrobno smo opisali oba procesa do katerih pride med ACR: dedolomitizacijo in raztapljanjem oz. ponovno sedimentacijo CaCO3. Temperatura staranja je odločilno vplivala na hitrost dedolomitizacije in narekovala pot postopku raztapljanja/ponovne sedimentacije CaCO3. Po dveh letih staranja v z vodo nasičenem okolju pri 60 stopinj Celzija je malta iz gašenega apna ohranila veliko začetne mehanske trdnosti, pri 20 stopinjah Celzija pa se je njena tlačna trdnost znatno povečala. To nekoliko nepričakovano opažanje smo pripisali mikrostrukturnim spremembam in/ali nastanku novih faz.

COBISS.SI-ID: 9109089
5.
Alkalno-karbonatna reakcija v samopopravljivem betonu z dolomitskim agregatom

Raziskali smo alkalno-karbonatne reakcije (ACR) kot možni proces samozdravljenja betona z dolomitskim agregatom. Vzorce za študijo samozdravljenja z ACR smo pripravili z uporabo cementnega kompozita s samozgoščenimi lastnostmi v svežem stanju. Mešanica je bila sestavljena iz portlandskega cementa CEM I in tipičnega slovenskega zdrobljenega dolomitskega agregata v vlogi agregata in kamnitih polnil. Vzorci so bili nato izpostavljeni testnim pogojem pospešenega staranja, simuliranim z 1 M NaOH pri 60 stopinj Celzija ali deionizirani vodi pri 60 stopinj Celzija. Ugotovili smo, da je bil uspešno sprožen celoten postopek ACR, vključno z dedolomitizacijo in tvorbo sekundarnih faz, tj. CaCO3, imenovano "karbonatni halo", fazo, ki vključuje Ca-Al, in nekatere manjše faze, ki vsebujejo Mg-Al, Mg-Si in/ali Mg-Al-Si. Poleg tega sta v umetno narejenih razpokah nastali tudi fazi "karbonatni halo" in faza z Ca-Al. Manjše razpoke so bile v celoti zapolnjene s fazo "karbonatnega haloa" in Ca-Al. Širše razpoke niso bile popolnoma zapolnjene z novo nastalimi fazami, vendar pa se je tudi njihova velikost znatno zmanjšala. S polnjenjem por in razpok se je mehanska trdnost cementnega kompozita znatno povečala zaradi postopka samozdravljenja z ACR.

COBISS.SI-ID: 20433155