Trenutnih predpisov Eurocode glede potresne odpornosti pri objektih kulturne dediščine ne moremo doseči. Čeprav so ti objekti preživeli številne potrese manjše in srednje jakosti, potresno odpornost za nekatere stavbe ne moremo numerično izračunati. Za dosego ustrezne potresne odpornosti moramo velikokrat uporabiti močne ojačitve obstoječe konstrukcije objekta kulturne dediščine. Ob tem se pojavi vprašanje ohranitve zgodovinske in arhitekturne identitete obstoječe stavbe. Pri palačah je to velikokrat povezano z ohranitvijo velikih dvoran z visokimi stropi ob upoštevanju vpliva vzdrževanja stavbe in propadanja vgrajenega materiala. Za razliko od palače Kolizej, kjer smo kljub številnim analizam morali priznati, da ne moremo rešiti stavbe, smo v primeru palače Kazina uspešno predlagali različne utrditvene ukrepe glede na zahtevano raven seizmične varnosti objekta.
COBISS.SI-ID: 8320865
Krožno gospodarstvo je relativno nov ekonomski koncept, ki ga je sprejela Evropska unija in katerega namen je nadomestiti linearni pretok surovin s krožnim tokom. Medtem ko je za linearni pretok značilno, da jemlje surovine iz narave in jih po uporabi odlaga, se v krožnem toku viri čim dlje ohranijo v produktivni rabi, medtem ko so odpadki, emisije onesnaževal in poraba energije čim manjši. Energijska učinkovitost in analiza življenjskega cikla stavb zagotavljata koristna orodja za globalna in evropska prizadevanja za prehod h krožnemu gospodarstvu. V tem prispevku je ocenjen vpliv sodobnih metod elektromagnetnega zaznavanja na krožno gospodarstvo. Pri pregledu tehnologij elektromagnetnega zaznavanja je poseben poudarek na georadarju, THz spektroskopiji in slikanju. Posebej so opisane aplikacije izbrane georadarske metodo, ki je bila testirana s softverskim radijem NI USRP 2620 in s komercialnimi antenami Aaronia. Tehnike elektromagnetnega zaznavanja lahko prispevajo k zmanjšanju rabe gradbenih materialov v celotnem življenjskem ciklu stavbe, kar predstavlja obetaven prispevek h krožnemu gospodarstvu.
COBISS.SI-ID: 31024679
Prispevek predstavlja in razpravlja o procesu alkalno-karbonatne reakcije (ACR) v malti, med zrni dolostonskih agregatov in tremi različnimi mineralnimi vezivi: cementom, hidriranim apnom in kombinacijo apna in tufa. Maltne prizme smo pripravili iz tipičnega slovenskega dolomita v vlogi agregata. Kot vezivo smo za prvi niz vzorcev uporabili portlandski cement CEM I, v skladu z evropskim standardom EN 197-1, za drugo skupino vzorcev pa čisto kalcitno apneno testo, kombinacija apna in zeolitnega tufa pa je bila uporabljena za tretji niz vzorcev. Preizkušanci so bili izpostavljeni pospešenim pogojem glede ACR, simulirani z destilirano vodo pri 60 ° C. Napredovanje ACR smo raziskali z uporabo petrografskega mikroskopa in vrstične elektronske mikroskopije z rentgensko mikroanalizo (SEM / EDS), po 3 in 6 mesecih ter po dveh letih. Tlačni testi so bili izvedeni vzporedno z mikroskopsko preiskavo. Rezultati, dobljeni na nivoju mikrostrukture, kažejo, da ACR napreduje s časom za vsa tri veziva. Odraža se v procesu dedolomitizacije agregatnih zrn in nastanka sekundarnega kalcita v vezivu. Vendar pa obseg spremembe mikrostrukture ni enak za vsa veziva. Prekristalizacija, ki se odraža v reakcijskih obročih, dedolomitizaciji vzdolž že obstoječih razpok in tako imenovani "tlakovci strukturi", in s tvorbo sekundarnega kalcita, je hitrejša za cementno vezivo. Pri vzorcih z vezivom iz apna in tufa se je na robu dedolomiziranih delov zrn oblikoval tudi nov reakcijski produkt, bogat z atomi Mg in Si. Tlačna trdnost maltnih prizem je s časom naraščala za vsa veziva in to vse do 2 let izostavljenosti pospešenim pogojem staranja. Velik del porasta trdnosti je posledica sprememb v mikrostrukturi malte zaradi ACR.
COBISS.SI-ID: 8088673