Slovenija je v prenovljenem Načrtu pripravljenosti na pojav WNV 2019 opredelila vloge in medsebojno obveščanje deležnikov, ukrepe za varnost krvi, presajenih celic, tkiv in organov ter večjo možnost odkrivanja WNND. O varnosti in učinkovitosti rabe biocidov v zunanjem okolju še nimamo dovolj dokazov, zato se trenutna različica Načrta vsaj do sezone 2020 najverjetneje ne bo spremenila. V prihodnje je treba zagotavljati neprekinjeno spremljanje WNV pri ljudeh in živalih, krepitev povezanosti med deležniki v Sloveniji in Evropi (predvsem na področju ocene tveganja in registracije biocidov), doseganje konsenza o možnih biocidih za zatiranje komarjev v zunanjem okolju, možnih sprožitvenih dejavnikih in možni opredelitvi območij zatiranja ter z razvijanje veščin za spremljanje učinkovitosti zatiranja. Med sezono bo potrebno hitro odzivanje v skladu s trenutno klimatsko, entomološko, epizootiološko in epidemiološko situacijo. Nadgradnja pripravljenosti in izkušnje pri odzivanju nam ne bodo v pomoč le pri obvladovanju grožnje, ki jo predstavlja WNV, ampak tudi druge vektorske bolezni, npr. avtohtona okužba z virusom Zika, ki je bila na koncu lanske sezone prvič dokazana v Evropi.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 14883075Naglo širjenje virusa Zika (ZIKV) v Južni in Centralni Ameriki je vzbudilo skrb posebno zaradi sočasnega pojava povečanega števila novorojenčkov z mikrocefalijo. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je širjenje ZIKV in njegov vpliv na zdravje ljudi prepoznala kot dogodek mednarodnih razsežnosti, ki predstavlja resno tveganje za javno zdravje. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angl. European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC) je februarja 2016 izdal akcijski načrt pripravljenosti na pojav ZIKV – Zika Virus Disease Epidemic – ECDC Preparedness Action Plan. V Sloveniji obstaja možnost vnosa in širjenja ZIKV. Kljub nizki verjetnosti, da se bo ZIKV razširil v lokalnih okoljih, so strokovnjaki pripravili načrt ukrepov z namenom, da se zmanjša vpliv na zdravje prebivalcev Slovenije. Z načrtom smo povezali mrežo strokovnjakov iz različnih področij, ki si bodo sproti izmenjavali ključne informacije za obvladovanje morebitnega izbruha, izdelali smo priporočila za poglobljeno spremljanje in ukrepanje ob pojavu bolnikov ter opredelili pristope k spremljanju pojava in širjenja tujerodnih vrst komarjev v Sloveniji.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 4559333Virus Zahodnega Nila (WNV) je flavivirus, ki ga prenašajo komarji. Ptice so rezervoar, ljudje, konji in drugi sesalci so končni gostitelji in ne prispevajo k kroženju in nadaljnjemu širjenju virusa v naravi. Glavni prenašalci WNV v Evropi so komarji Culex pipiens. Okužbe, ki jih pri ljudeh povzročijo WNV, se lahko razlikujejo v obliki, od asimptomatskih okužb, vročine zahodnega Nila (WNF) ali nevroinvazivne bolezni zahodnega Nila (WNND). O prvem izbruhu WNV v Evropi so poročali v Romuniji leta 1996, od takrat pa so poročali o primerih v več evropskih državah: Albanija, Bosna, Bolgarija, Hrvaška, Severna Makedonija, Grčija, Madžarska, Italija, Kosovo, Črna gora, Portugalska, Romunija, Rusija, Srbija, Španija, Turčija, Ukrajina. Slovenija je zelo raznolika država na prehodnem območju med Balkanom in Srednjo Evropo. Vpliv Sredozemlja in Alp je viden v državi in vpliva na živalstvo in rastlinstvo. Slovenija je vmesni postanek za ptice selivke, zato v populaciji ptic opažamo pomembno biotsko raznolikost. Leta 1995 so na vzorcih serumov, pridobljenih od gozdnih delavcev v Sloveniji, izvedli serološko raziskavo različnih arbovirusov, da bi ocenili obseg izpostavljenosti v ogroženi populaciji. Protitelesa IgG, specifična za WNV, so bila potrjena v 6,8% pregledanih vzorcev, kar kaže, da WNV kroži po Sloveniji. V Sloveniji do leta 2013 nismo odkrili primerov človeških bolezni, ko je bil v retrospektivni študiji pri 79-letnem moškem, ki je bil hospitaliziran zaradi meningitisa, potrjen prvi primer človeške okužbe z WNV v Sloveniji. Leta 2018 so bili trije bolniki z WNND potrjeni z laboratorijskimi testi, z odkrivanjem protiteles IgM v CSF bolnikov. Pri enem od bolnikov smo v vzorcu urina dokazali WNV RNA, pri drugem pa smo potrdili virusno RNA v serumu bolnika. V istem obdobju je bila v Sloveniji potrjena okužba z WNV pri konjih in pticah. Poleg tega je bila v letih 2017 in 2018 v Sloveniji opravljena študija komarjev. Komarje smo vzorčili na 4 nadzornih mestih in 10 dodatnih lokacijah v Sloveniji. V letu 2017 pri komarjih niso zaznali nobenega virusa narave, vendar smo virus lahko potrdili v skupini komarjev Culex sp.ulovljeni leta 2018. Virus smo uspešno izolirali in z globokim sekveniranjem pridobili celotno zaporedje genoma. Celotna zaporedja genoma so potrdila, da slovenski virus osamljen iz komarjev in bolnikov pripada WNV liniji 2 in je najbolj podoben zaporedjem avstrijskih izolatov. Čeprav Slovenija ni zelo endemična država za WNV, smo ugotovili, da virus v Sloveniji kroži in v letih izrazitejših izbruhov WNV lahko zaznamo primere bolezni pri ljudeh.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 34531289Za invazijo smo krivi tudi sami, saj jih privabljamo z vodo v kanglicah na balkonih v sodih in neustrezno odloženih gumah. Na svetu je več kot 3500 vrst, pri nas jih živi okoli 30, od tega so tri invazivne. Tigrasti komar je še posebej uspešen v urbanih središčih. Pri nas imamo načrt pripravljenosti za primer pojava virusa čikungunje in virusa Zahodnega Nila, ki ga prenašajo domorodni komarji iz rodu Culex.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 2049525Nalezljive bolezni, ki jih povzročajo biološki agensi (bakterije, virusi, glive, paraziti, prioni), so lahko vzrok, da se pojavijo izbruhi, epidemije, pandemije. Lahko so posledica namernega razširjenja bioloških agensov (bioterorizem). Pojav in širjenje nalezljivih bolezni je posledica človekovega ravnanja, načina življenja, načinov rabe zemljišč, povečane mednarodne trgovine in potovanj, neustrezne uporabe antibiotikov. Mikrobi se lahko širijo po različnih poteh: po zraku, preko hrane in vode, z neposrednim stikom, s prenašalci (komarji, klopi…). Po evropski zakonodaji in Mednarodnem zdravstvenem pravilniku so vse države zavezane k vzpostavitvi sistema interdisciplinarnega odzivanja na različna tveganja za javno zdravje. Pri obvladovanju nalezljivih bolezni (NB), ki lahko predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje, sodeluje veliko predstavnikov medicinskih in nemedicinskih strok. Predvsem na vstopnih mestih v državo je to sodelovanje zelo pomembno. Deležniki v tem procesu so zaznali potrebo po povezovanju in vzpostavitvi komunikacije, ki bi vsem olajšala ukrepanje in zagotovila učinkovitost. S tem dokumentom želimo opredeliti reden način medsebojnega obveščanja kot del pripravljenosti na tveganja in načrt ukrepanja ob zaznavi tveganj za NB.
F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev
COBISS.SI-ID: 292469760