Virus Zahodnega Nila (WNV) je flavivirus, ki ga prenašajo komarji. Ptice so rezervoar za virus; ljudje, konji in drugi sesalci so končni gostitelji. Okužbe, ki jih pri ljudeh povzroči WNV, se lahko razlikujejo od asimptomatskih okužb do vročice Zahodnega Nila (WNF) ali nevroinvazivne bolezni Zahodnega Nila (WNND). Leta 1995 je bil v Sloveniji opravljen serološki pregled gozdnih delavcev, v 6,8% pregledanih vzorcev so bila potrjena specifična protitelesa IgG proti WNV, kar kaže na to, da WNV kroži po Sloveniji. V Sloveniji do leta 2013 ni bilo odkritih primerov bolezni pri človeku, takrat pa je bil v retrospektivni raziskavi pri 79-letnem moškem z meningitisom potrjen prvi primer okužbe z WNV. Leta 2018 so bili trije bolniki z WNND potrjeni z laboratorijskimi testi, z dokazom IgM protiteles v likvorju bolnikov. Pri enem od bolnikov smo v vzorcu urina dokazali RNA WNV. V letih 2017, 2018 in 2019 smo v Sloveniji izvedli študijo komarjev. Komarji so bili vzorčeni na 14 kontrolnih mestih in 35 dodatnih lokacijah v letu 2019. V letih 2017 in 2019 pri komarjih niso zaznali WNV, leta 2018 pa smo virus potrdili v skupini komarjev Culex sp. Virus smo uspešno izolirali in pridobili celotno zaporedje genoma. Celoten genom WNV je bil sekveniran tudi iz pacientovega vzorca urina. Celotna zaporedja genoma virusa WNV, odkrita pri slovenskem bolniku in komarjih, kažejo, da se virus najverjetneje širi s severa zaradi geografske bližine in ker se sekvence združujejo z avstrijskimi in madžarskimi sekvencami. Opravljena je bila študija na vzorcih serumov psov, v letih 2017 in 2018 smo lahko potrdili protitelesa IgG v 1,8% oziroma 4,3% vzorcev. Čeprav Slovenija ni visoko endemična država za WNV, smo ugotovili, da je virus v Sloveniji prisoten.
COBISS.SI-ID: 22975235
Avtohtoni prenos bolezni, ki se prenašajo s komarji, so bili opisani v neposredni bližini Slovenije. Znanje o vrstah komarjev in virusih, ki jih prenašajo, še vedno zelo malo. Zato smo želeli oceniti breme, ki ga komarji prinašajo lokalni skupnosti, in testirati komarje na prisotnost izbranih zoonotskih arbovirusov, tj. e. Denga (DENV), Zahodni Nil (WNV) in Chikungunya (CHIKV). Leta 2012 je bilo v dveh občinah izvedeno pilotno spremljanje komarjev na podlagi ujetja odraslih komarjev. Skupno je bilo ujetih 2007 odraslih komarjev. Večino celotnega ulova komarjev so predstavljale samice Aedes albopictus in Culex pipiens. Na lokacijah z več gospodinjstvi in ??bližnjim zelenjem je ulov Ae. albopictus so bili bolj bogati. Najvišje število Cx. samice pipiens so bile ujete blizu naravnega rezervata, kjer se med selitvami ustavijo številne vrste ptic. Rezultati ulova so skladni z obnašanjem obeh vrst. Komarci so bili razvrščeni v 58 bazenov glede na vrsto, lokacijo in datum ulova. Opravljeni so bili RT-PCR v realnem času za WNV, DENV in CHIKV, vendar v nobenem od preizkušenih bazenov komarjev niso bili zaznani arbovirusni genomi. Amplikoni so bili pridobljeni v treh skupinah pri uporabi generičnih RT-PCR markerjev za flaviviruse. Odkriti virusi so bili razmnoženi in izolirani v celični liniji komarjev C3 / 36 in identificirani s sekvenciranjem kot flavivirusi samo proti komarjem (MOF). Pomembna prispevka te študije sta uspešna prva izolacija MOF in potrditev prisotnosti invazivnega komarja Ae. albopictus v Sloveniji.
COBISS.SI-ID: 1540808132
V Sloveniji sta prisotni dve invazivni vrsti komarjev, Aedes albopictus (Skuse, 1895) (Diptera: Culicidae) in Aedes japonicus (Theobald, 1901) (Diptera: Culicidae). V študiji smo preučevali dejansko razširjenost obeh vrst v Sloveniji in opredelili primerne habitate za nove poselitve. Pri izdelavi napovednih zemljevidov smo upoštevali podatke iz anket o prisotnosti vrst v letih 2013 ter 2015 ter podatke o bioklimatskih spremenljivkah in nadmorski višini. Z uporabo programske opreme Maxent, smo izdelali različne modele prisotnost in razširjenosti obeh vrst komarjev ter testirali dve skupini podnebnih spremenljivk, pridobljenih s podatkovnih baz WorldClim in CHELSA. Za variabilno izbiro modeliranja A. albopictus smo uporabili tako statistični pristop kot tudi strokovni pristop, ki temelji na predhodnem znanju, medtem ko smo za A. j. japonicus uporabili le statistično osnovan pristop. Najprimernejši način za modeliranje razširjenosti obeh vrsti komarjev smo izbrali na podlagi AIC ocene. Rezultati so pokazali, da je bil v letih vzorčenja A. albopictus v veliki meri omejen na zahodno polovico Slovenije, A. j. japonicus pa se je razširil po večinskem delu države. Primerjava modelov s spremenljivkami pridobljenimi iz podatkovne baze WorldClim in CHELSA za obe vrsti, je pokazala, da so se modeli izdelani s spremenljivkami CHELSA, izkazali kot boljše orodje za napovedovanje razširjenosti. Uspešnost modelov pri napovedovanju razširjenosti vrst smo primerjali z zbranimi podatki s terena. Naša študija potrjuje, da se obe vrsti komarjev pojavljata sočasno in sta simpatrični v večjem delu države. To pomeni, da je tak način izdelave modelov razširjenosti vrst uporaben za preprečevanje prihodnjega širjenja invazivnih vrst komarjev tudi v drugih državah s podobnimi podnebnimi razmerami.
COBISS.SI-ID: 1539710404
Virusne in parazitske bolezni, ki se prenašajo s komarji in peščenimi muhami, so v Evropi zagotovo vselej obstajale, vendar je njihova razširjenost in pojavnost postala znana šele ob večjih izbruhih, ko so v laboratorijih razvili primerne metode za njihov dokaz in prepoznavo. Številne države so za prepoznavanje razširjenosti patogenov, kot tudi oceno razširjenosti in določitev vrst njihovih prenašalcev, pričele razvijati sisteme nadzora le-teh. Leta 2017 smo v Sloveniji pričeli z nadzorom prenašalcev porajajočih se mikroorganizmov. Tako smo leta 2017 in 2018 vzorčili komarje in flebotomske muhe na različnih lokacijah v Sloveniji. V pilotnem letu 2017 smo ulovili 199 komarjev in 10 flebotomskih muh. Ugodni okolijski pogoji in razširjeno območje vzorčenja so v letu 2018 omogočili ulov 3.054 komarjev in 506 flebotomskih muh. Vzorčene prenašalce smo razvrstili v skupine po do 20 osebkov in z molekularnimi metodami in poskusi osamitve virusa dokazovali mikroorganizme, ki jih prenašajo. V letu 2018 smo prvič dokazali virus Zahodnega Nila in virus Usutu v komarjih v Sloveniji. Virus Usutu smo iz skupine komarjev uspeli tudi osamiti. Dokazali smo tudi več bunjavirusov v skupinah komarjev, in sicer v 15 skupinah komarjev ortobunjaviruse in v 11 skupinah komarjev fleboviruse. V eni skupini flebotomskih muh smo potrdili flebovirus. Za natančno opredelitev tveganja, ki ga predstavljajo mikroorganizmi, ki se prenašajo s prenašalci, bomo raziskavo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, s čimer bomo zagotovili dovolj veliko število pregledanih vzorcev in tako povečali zanesljivost tako nadzora nad prenašalci v Sloveniji kot tudi patogeni, ki jih le-ti prenašajo.
COBISS.SI-ID: 34064345
Prvi podatki o vrsti Aedes koreicus prihajajo iz vasi Lovrenc na Dravskem polju iz severovzhodne Slovenije. Odkritje vsrte Ae. koreicus v številnih evropskih državah nas je motiviralo za ponovni pregled vzorcev vrste Aedes japonicus japonicus. Vrsto Ae. Koreicus smo odkrili v vzorcu iz leta 2013 pri katerem so larve bile določene kot vrsta Ae. j. japonicus. Vrsto smo določili morfološko in molekularno. Odkritje vrste Ae. Koreicus zahteva nujen program nadzora komarjem v celotni državi.
COBISS.SI-ID: 18057305