Raba stabilnih izotopov v ekoloških študijah narašča. Večina raziskav temelji na naravni variabilnosti izotopske sestave lahkih elementov v ekosistemih. Le ta je posledica izotopske separacije, ki je sestavni del številnih procesov v naravi. Specifična izotopska sestava tako postane indikator procesa, kar lahko s pridom izkoriščamo zlasti pri določanju (geografskega) izvora, raziskavah ekologije in fiziologije rastlin, prehranskih študijah in rekonstrukciji klime. Znanje o izotopski separaciji ter procesih pri katerih se ta dogaja, je tako osnova večine stabilno-izotopskih raziskav. V prispevku podrobneje predstavljamo stabilne izotope ogljika, vodika, kisika, dušika in žvepla. V strnjeni obliki so orisani glavni procesi pri katerih pride do izotopske separacije omenjenih elementov v ekosistemu in znotraj rastline (drevesa). Na osnovi tega podajamo nekaj najpogostejših raziskovalnih vprašanj, na katera je možno odgovoriti z rabo stabilnih izotopov, kot naravnih markerjev.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 4979878