Spreminjanje podnebnih razmer ima lahko različne posledice za gozdne ekosisteme, od vse pogostejših gozdnih požarov, žledoloma in vetroloma do izbruhov patogenov in povečane mortalitete dreves. Standardizirani indeks padavin (SPI) je bil izbran za oceno vpliva suše na debelinski prirastek dreves po obsežnih predhodnih preizkusih različnih izračunanih mesečnih klimatskih parametrih iz baze podatkov CARPATCLIM. SPI je bil izračunan za obdobja med 3 in 36 meseci za različna rastišča (nižinski in gorski del Srbije, JV Evropa), od koder so bili pridobljeni vzorci doba (Quercus robur), cera (Q. cerris), bukve (Fagus sylvatica) in rdečega bor (Pinus sylvestris). Izračunane so bile »bootstrapped« Pearsonove korelacije med mesečnimi indeksi SPI in debelinsko rastjo drevesnih vrst. Ugotovili smo, da je 12-mesečni SPI v poletnih mesecih lahko dober prediktor pozitivne in negativne rasti različnih drevesnih vrst na različnih rastiščih. Najmočnejše pozitivne korelacije za pet od šestih kronologij širine branik so bile med 12-mesečnim junijskim SPI in 14-mesečnim septembrskim SPI, kar pomeni, da lahko nadpovprečno debelinsko rasti pričakujemo takrat, ko so jesen predhodnjega leta ter zima, pomlad in poletje tekočega leta dobro oskrbljene s padavinami in obratno (malo padavin v tem obdobju / nizke stopnje rasti).
COBISS.SI-ID: 4998822
Analizirali smo značilnosti beljave v 344 vzorcih hrasta doba (Quercus robur L.) iz jugozahodnega dela Panonske nižine. Vzorci so prišli s 13 lokacij v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Drevesa so imela v povprečju 13,3 branike beljave (min. 5 in maks. 32 branik). Za statistično ovrednotenje med spremenljivkami beljave in jedrovine je bilo uporabljenih petnajst modelov log-log linearne regresije. Število branik beljave (NSW), ki je običajno potrebna za boljšo oceno starosti objektov pri dendroarheoloških datacijah, je močno odvisno od števila branik jedrovine (NHW), širine jedrovine (WHW) in hitrosti rasti v jedrovini (GHW). Starejša in počasneje rastoča drevesa so imela večje povprečno število branik beljave. NHW in WHW smo uporabili v dodatnem modelu multiple regresije in izračunali koeficiente modela za napovedi NSW za bolj natančno datiranje objektov v JV delu Panonske nižine.
COBISS.SI-ID: 5319334
V splošnem opažamo, da se padavine postopoma osiromašijo v izotopih 18O in 2H, z naraščajočo nadmorsko višino (učinek "nadmorske višine") ali pri premikanju od morja proti notranjosti kontinenta ("kontinentalni" učinek); regionalno natančna ocena teh obsežnih učinkov je pomembna pri hidroloških ali paleoklimatoloških aplikacijah. Kljub temu je treba upoštevati sezonske in prostorske razlike. Stabilno izotopsko sestavo mesečnih padavin, ki so padle med januarjem 2016 in decembrom 2018, so preučevali na izbranih postajah, ki ležijo vzdolž višinskega in celinskega preseka, da bi ocenili učinke "nadmorske višine" in "kontinenta" na stabilne izotope v sodobnih padavinah v jadransko-panonski regiji . Glede na izotopske značilnosti padavin ugotavljamo, da so razlike v vertikalnem izčrpavanju padavin s težkimi stabilnimi izotopi med poletjem (izhlapevanje dežnih kapljic) in pozimi (kondenzacija), čeprav v nastalem učinku "nadmorske višine" ni bistvene razlike. Natančneje, pri sodobnih padavinah v jadransko-panonski regiji je učinek "nadmorske višine" -1,2 ‰ / km za ?18O in -7,9 ‰ / km za ?2H. Izotopske značilnosti mesečnih padavin so pokazale sezonsko različne vzorce in kažejo na različne izotopske hidrometeorološke režime vzdolž celinskega preseka. Medtem, ko ni bilo ugotovljenega bistvenega zmanjšanja vrednosti ?18O v padavinah, ki so se od maja do avgusta pomikale od Jadranskega morja na kontinent, pa je bil opazen trend upadanja stabilnega izotopa kisika v padavinah, padlih v hladnejšem delu leta (od oktobra do marca), do oddaljenosti cca. 400 km v notranjosti od jadranske obale. Ocenjeni povprečni izotopski „kontinentalni“ učinek za padavine v hladnejši sezoni je -2,4 ‰ / 100 km pri ?18O in -20 ‰ / 100 km pri ?2H. Prevladujoči vpliv sredozemske vlage v hladnejši sezoni je zaznan do prej omenjene razdalje, sprememba v podatkih ?18O po tej razdalji verjetno odraža mešanico virov zračne vlage z različnimi izotopskimi značilnostmi. Močan padec devterijskega presežka () 3 ‰) na točki preloma padavin v ?18O trendu verjetno kaže na nenaden prehod s vlage, ki izvira iz sredozemskega območja na dotok vlage, ki je najverjetneje atlantskega vpliva, medtem ko bi postopna sprememba vrednosti d-presežka lahko nakazovala postopno povečevanje prispevka nemediteranske vlage vzdolž transekta.
COBISS.SI-ID: 20979715
Strojno učenje (ML) je zelo neraziskano področje v dendroklimatologiji, vendar je močno orodje, ki lahko izboljša natančnost podnebnih rekonstrukcij. V tem prispevku primerjamo uporabnost različnih algoritmov ML za rekonstrukcijo kllime iz proksi podatkov drevesnih branik. Primerjali smo naslednje algoritme: multiplo linearno regresijo (MLR), umetne nevronske mreže (ANN), modelna drevesa (MT), »bagging of model trees« pristop (BMT) in naključne gozdove regresijskih dreves (RF). Domneve smo testirali na primeru podatkov o širinah branik, stabilnih izotopih kisika in ogljika v branikah ter površinah trahej v branikah doba iz tipičnega hrastovega sestoja v Sloveniji. Za meteorološle podatke smo vzeli povprečne mesečne temperature. Rezultati so pokazali, da imajo povprečne temperature od aprila do maja značilen vpliv na povprečno površino trahej (MVA, korelacijski koeficient s povprečno temperaturo april-maj, r = 0,70, p (0,001) in na širino ranega lesa (EW, r =% 0,28, p (0,05). Poleg MVA in EW smo testirali tudi kombinacijo med povprečno temperaturo med junijem in avgustom s stabilnim izotopom ogljika (% 13C, r = 0,72, p (0,001), stabilnim izotopom kisika (% 18O, r = 0,32, p (0,05) ter širino drevesnih branik (TRW, r = 0,11, p) 0,05 (ns)). Napovedovalno delovanje algoritmov ML je bilo ocenjeno s trikratno navzkrižno potrditvijo, ponovljeno 100-krat. Tako v pomladnem kot v poletnem temperaturnem modelu se je BMT najbolje odrezal pri 62% oziroma 52% od 100 ponovitev. Druga najboljša metoda je bila ANN. Čeprav je BMT dal najboljše rezultate validacije, so bile razlike v % uspešnosti modelov majhne.
COBISS.SI-ID: 5155750
Razširjena evropska mreža kronologij drevesnih branik je bila sestavljena iz različnih virov dendrokronoloških podatkov iz Evrope, severne Afrike in Male Azije. Za primerjavo izračunanih korelacijskih koeficientov, izračunanih z agregirano dnevno in mesečno srednjo temperaturo, vsoto padavin in standardiziranim padavinsko-evapotranspiracijskim indeksom (SPEI), je bilo uporabljenih 1860 kronologij širin branik. Dnevne vrednosti meteoroloških parametrov so bile združene v obdobja dolga med 21 in 365 dni. Absolutne korelacije, izračunane z dnevnimi agregiranimi klimatskimi podatki, so bile v povprečju višje za 0,060 (temperaturni podatki), 0,076 (podatki o padavinah) in 0,075 (podatki SPEI). Bootstrapped korelacije so računsko zelo zahtevne zato so bile izračunane na 69,4% podatkov. Bootstrapped korelacije so pokazale statistično pomembne razlike med pristopom z dnevnim in mesečnim meteorološkimi podatki v približno 1% primerov. Primerjava časovnih oken, uporabljenih za izračune korelacij, je pokazala nekoliko kasnejši začetek in zgodnejši zaključni dan v letu za pristop preko dnevnih podatkov, medtem ko največje razlike med obema pristopoma izhajajo iz dolžine statističnih oken. V splošnem smo značilne korelacije dobili z obdobji, ki so krajši od enega meseca. Razlike v datumih začetka in konca obdobij za dnevne in mesečne podatke so bile večje pri podatkih o padavinah in SPEI kot pri podatkih o temperaturi.
COBISS.SI-ID: 5453734