Izobraževanje o informacijski pismenosti (IL) v srednjih šolah bi moralo učence ustrezno pripraviti na raziskovalne dejavnosti v visokem šolstvu in jih usmeriti k obveščenosti in odgovornosti državljanov. Obstoječi mednarodni okvirji in testi IL so le delno usklajeni z učnimi programi IP v Sloveniji. Zato je bil predlagan nov okvir za srednješolsko izobraževanje, sestavljen iz sedmih standardov IP in dvajsetih kazalnikov uspešnosti, skupaj z dvema novima ocenjevalnima instrumentoma (npr. Test z več izbirami in vprašalnik za samoevalvacijo). Testirani sta bili dve skupini in sicer dijaki prvega letnika srednje šole in študentje prvega letnika univerze. Ugotovljeno je bilo, da so bili slednji uspešnejši na vseh tematskih področjih testa, kar bi lahko med drugim kazalo na pozitiven vpliv srednješolskega izobraževanja na IL. Obe skupini sta bili najšibkejši pri iskanju informacij, sledilo je vrednotenje informacij in poznavanje pravnih / etičnih vprašanj. Srednješolci so se manj zavedali svojih pomanjkljivih veščin iskanja. Ugotavljamo, da je treba več poučevanja in praktičnih primerov vložiti v poučevanje tem IP, kjer sta bili obe skupini pomanjkljivi.
COBISS.SI-ID: 16455171
Digitalne kompetence, računalniške veščine, informacijska pismenost in s tem povezane sposobnosti so ključni element izobraževanja na področju IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije). Manj pogosto jih preiskujejo v okviru srednješolskega izobraževanja kot visokošolskega izobraževanja. Te okoliščine v srednješolskem izobraževanju ocenjujemo s tehnikami kartiranja in vizualizacije znanosti, preučevanjem objavnih vzorcev in trendov. Uporabljeni sta bili zbirki podatkov Web of Science (WOS) in Scopus. Objavljanje prikazuje logaritemsko obratno razmerje med rangom in frekvenco (zakon moči). Le nekaj glavnih publikacij med stotimi predstavlja pomemben delež vseh objavljenih raziskav. Vizualizacije na osnovi WOS (programska oprema VOSviewer) konceptov, uporabljenih v naslovih, povzetkih in ključnih besedah, prikazujejo več skupin raziskav: računalniške, informacijske, pa tudi digitalne. Nadaljnja analiza razkriva, da glavni izrazi, ki opredeljujejo te skupine, prevladujejo v različnih obdobjih. Računalniški so prejšnji izrazi, sledijo jim informacijski in zdaj digitalni. Kot nekateri koncepti zrela terminologija zajema bolj trendovske nove koncepte. Grozdi socitiranja in navajanja virov kažejo razlike med publikacijami. Zbornik ima pomembno vlogo kot viri socitacij, vendar so navedeni šibkeje. Tako socitirani kot tudi citirani viri kažejo natančno opredeljene grozde z malo konvergence med knjižničarstvom in informatiko na eni strani ter izobraževanjem in raziskovanjem izobraževanja ter računalništvom na drugi, čeprav ustrezne publikacije uporabljajo podobne terminološke koncepte. Pomanjkanje izmenjave med temi raziskovalnimi področji zahteva več sodelovanja za povečanje sinergije pri teh kritičnih spretnostih iz 21. stoletja.
COBISS.SI-ID: 9127801
Namen: V članku obravnavamo razvoj in predstavljamo predlog meril in kazalcev informacijske pismenosti na ravni srednješolskega izobraževanja. Metodologija/pristop: V Sloveniji nimamo dokumenta, ki bi za srednje šole opredeljeval merila in kazalce informacijske pismenosti ter pričakovana znanja in veščine po zahtevnostnih stopnjah. Zato smo za identifikacijo primernih vsebin preučili mednarodna merila, standarde, okvire in teste informacijske in digitalne pismenosti na ravneh srednješolskega in univerzitetnega izobraževanja. Analizirali smo slovenske učne načrte za srednje šole in v njih evidentirali vsebine, ki se nanašajo na informacijsko pismenost. S primerjavo in analizo prekrivanja vsebin iz slovenskih učnih načrtov ter vsebin iz meril in testov iz tujine smo izdelali predlog izbranih meril in kazalcev informacijske pismenosti na ravni srednješolskega izobraževanja. Merila smo operacionalizirali z določitvijo pričakovanih učnih izidov (dosežkov) na treh ravneh težavnosti. Rezultati: Izoblikovali smo sedem meril s skupno 20 kazalci uspešnosti informacijske pismenosti srednješolcev. Za vsakega od kazalcev so podana pripadajoča znanja (pričakovani učni izidi) na treh zahtevnostnih ravneh. Omejitve raziskave: Predlog meril in kazalcev je izdelan z analizo, evalvacijo in sintezo informacij iz dostopne tuje in domače literature. V nadaljevanju bo potrebno testiranje, usklajevanje in optimizacija predloga v praksi slovenskega srednješolskega sistema. Izvirnost/uporabnost...
COBISS.SI-ID: 1412446
V prispevku je poudarek na proučevanju razlik med zmožnostmi informacijske pismenosti (IL) in samoocenjevanjem IL med slovenskimi dijaki. Na teste je odgovorilo 229 učencev iz osmih mestnih in primestnih šol. Skrajšani test informacijske pismenosti (ILT-B), ki je bil uporabljen v tej študiji, je vseboval izbor 14 vprašanj z več izbirami, ki so bila primerna za dijake. Vsaki nalogi je sledilo vprašanje o težavnosti naloge na lestvici od 1 do 5. Rezultati kažejo, da se učenci dojemajo kot nadpovprečni, vendar je test ILT pokazal le povprečne veščine informacijske pismenosti. Rezultati potrjujejo Dunning-Kruegerjev učinek, pri katerem nekvalificirani posamezniki precenjujejo svoje sposobnosti, kvalificirani pa podcenjujejo svoje dosežke. Drugi nasprotujoči rezultat je bil, da so imeli učenci, ki so bili dalj časa na spletu, nižje znanje o IP, vendar višje mnenje o njem. Na podlagi rezultatov študije lahko sklepamo, da moramo dijake izrecno učiti veščin IP.
COBISS.SI-ID: 30333443