Članek obravnava vprašanje izbora osnovnih primerjalnih mer in poudarja, da je izbor mere in oblike predstavitve izredno pomemben, saj različne mere (formati) lahko sugerirajo različne vsebinske interpretacije. V tem okviru so bili raziskovalci Statističnega urada RS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter raziskovalci in pedagogi, zaposleni na slovenskih univerzah, povabljeni k sodelovanju v eksperimentu z različnimi načini predstavitev podatkov, s katerimi lahko opisujemo spremembe družboslovnih pojavov v času. Rezultati so pokazali prevladujočo težnjo anketirancev, da so se zanašali na interpretacije, povezane z absolutnimi razlikami, kar je bilo dodatno podkrepljeno z grafičnimi oblikami predstavitev. Predvsem kadar sta relativna razlika ali časovna distanca vsebinsko primernejši za predstavitev primerjav, je torej ključno obliko predstavitve in interpretacije zasnovati posebej pozorno.
COBISS.SI-ID: 36686941
V članku so predstavljene razlike v družbeno zaželenih odgovorih, ki so posledica učinkov načina anketiranja med spletnimi, telefonskimi in osebnimi načini anketiranja. Družbena zaželenost je ena od glavnih groženj primerljivosti podatkov med različnimi načini anketiranja. Članek konceptualizira družbeno zaželene odgovore kot specifično vrsto učinka načina anketiranja, ki ni le rezultat pripadajočih značilnosti načina anketiranja, temveč ga posredujejo in moderirajo kompleksne soodvisnosti izvedb posameznih anket, spremljajoči dejavniki ter značilnosti in vedenja anketirancev. Medtem ko so spletne ankete na splošno manj nagnjene k družbeno zaželenim odgovorom, je nujna previdnost glede dejavnikov, ki lahko zmanjšajo zaznano zasebnost anketnih okoliščin in povzročijo pristransko poročanje. Predstavljena empirična študija analizira odgovore na veliko število postavk, uporabljenih v pilotni izvedbi ankete Generations and Gender Survey v treh načinih anketiranja, da bi pridobila vpogled v pojavnost družbeno zaželenih odgovorov in njihovo vlogo pri zaznanih razlikah v anketnih ocenah. Primerjava povprečij, porazdelitev in deležev ekstremnih odgovorov na vprašanja z lestvicami se izvede za 89 anketnih postavk. Rezultati so v skladu s prejšnjimi ugotovitvami o nižji dovzetnosti spletnih anket za družbeno zaželenost. Še pomembnejša je ugotovitev, da problem družbeno zaželenih odgovorov verjetno veliko prispeva k razlikam v povprečjih anketnih ocen, porazdelitvi odgovorov in stopnji ekstremnih odgovorov med preučevanimi načini anketiranja.
COBISS.SI-ID: 36049757
Članek naslavlja problematiko zajema in analize parapodatkov odzivnega časa (ang. response time) – podatki o procesu zbiranja podatkov, ki jih raziskovalci v zadnjih dveh desetletjih intenzivno uporabljajo za vrednotenje in izboljšanje merskih instrumentov ter za razumevanje vedenja anketirancev pri izpolnjevanju spletnih anket. Članek se osredotoča na pristope za prepoznavanje in analizo odzivnih časov in časovnih odstopanj (ang. response time outliers). Predstavlja sistematičen pregled znanstvenih člankov, ki obravnavajo odzivne čase in časovna odstopanja v spletnih anketah. Rezultati kažejo, da kljub obetavnemu potencialu ter kljub zajetnemu številu znanstvenih raziskav, še vedno obstaja velika vrzel pri razumevanju potencialov parapodatkov odzivnega časa. To je predvsem posledica pomanjkanja razumevanja povezave med parapodatki odzivnega časa in kakovostjo odgovorov anketirancev.
COBISS.SI-ID: 35600477
Pristopi metaanalize so postali standardna metoda za združevanje rezultatov tematsko povezanih študij na področju družboslovja, humanistike, zdravstva in ekonomije. Glavni cilj sistematičnega pregleda je bil poiskati pretekle metaanalize na področju anketne metodologije in jih klasificirati glede na tematska področja, ki jih metaanalize pokrivajo. Ugotovitve temeljijo na sistematičnem iskanju v dveh bibliografskih iskalnikih (skupaj zajemata 265 bibliografskih zbirk), ki sta podala 54 primernih objavljenih del, ki so poročala o 60 metaanalitičnih študijah in 91 velikostih učinkov. Tematska področja so v članku strukturirana glede na sedem dimenzij celotne anketne napake (ang. total survey error). Rezultati so pokazali, da pretekle metaanalize delno pokrivajo dve izmed sedmih dimenzij celotne anketne napake, natančneje napako merjenja (ang. measurement error) in napako neodgovorov (ang. nonresponse error), kjer imajo pomembno vlogo tudi parapodatki, medtem ko pretekle metaanalize še niso raziskale vprašanj s področja anketne metodologije, ki se nanašajo na ostale dimenzije celotne anketne napake. V tem kontekstu članek nudi diskusijo o vrzelih v trenutnih raziskavah ter priložnostih za nove metaanalize na področju anketne metodologije. Analiza razkriva tudi razmeroma velik neizkoriščen potencial, ki ga nudijo parapodatki.
COBISS.SI-ID: 35940445
Ali spletne ankete še vedno beležijo nižjo stopnjo odgovora v primerjavi z drugimi načini anketiranja? Da bi odgovorili na to vprašanje, smo ponovili in razširili metaanalizo iz leta 2008, ki je na podlagi 45 eksperimentalnih primerjav pokazala, da je bila stopnja odgovora v spletnih anketah nižja za 11 odsotnih točk v primerjavi z drugimi načini anketiranja. Pomembno vlogo pri tej analizi imajo tudi parapodatki, predvsem pri spremljanju števila kontaktov in načinov vabil. Temeljne spremembe v dostopnosti in uporabi interneta po objavi prvotne metaanalize namigujejo, da se je medtem nagnjenost ljudi k sodelovanju v spletnih anketah močno spremenila. Vendar pa v tokratni razširjeni raziskavi, ki je vsebovala 114 eksperimentalnih primerjav med spletnimi in drugimi načini anketiranja, skoraj nismo zaznali sprememb: stopnja odgovora v spletnih anketah je še vedno nižja (za 12 odstotnih točk) v primerjavi z drugimi načini anketiranja. Poleg tega smo ugotovili, da na stopnjo te razlike vplivajo naslednji moderatorji: vnaprejšnje obvestilo, strategija pridobivanja enot v vzorec, način pošiljanja vabil, vrsta ciljne populacije, število poskusov stika in država, v kateri je bila raziskava izvedena. Te ugotovitve imajo pomembne implikacije za metodologijo in izvajanje spletnih anket.
COBISS.SI-ID: 36236125