Ta anketa analizira obseg in intenzivnost neformalne oskrbe starejših, ki prebivajo na svojih domovih v Sloveniji, in njihove determinante: občina bivanja prejemnika oskrbe, geografska razdalja med neformalnim oskrbovalcem in oskrbovancem, do individualnih značilnosti oskrbovancev in oskrbovalcev. Z naraščajočim zasebnim finančnim prispevkom iz lastnega žepa, ki ga določa občina, sta se obseg in intenzivnost neformalne oskrbe znatno povečala, kot kaže regresijska analiza. Medobčinsko sodelovanje in uvedba postopnega zasebnega finančnega prispevka se predlagata kot orodji za izboljšanje dostopnosti socialne oskrbe na domu v Sloveniji.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35060829Več teorij pojasnjuje razlike med spoloma pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, ki so najbolj izrazite pri filialni oskrbi. Pričakovanja in okvir specializacije spolnih vlog kažejo, da je za ženske družbeno zaželeno, da nudijo oskrbo, vendar so pri tem tudi bolj izpostavljene stresu. Številne študije trdijo, da številni dejavniki vplivajo na opažene razlike v spolu oskrbovalcev, kot so izobrazba, starost, mreža bratov in sester, družina in ekonomsko stanje posameznika. Kljub temu ostaja vprašanje o zmernem vplivu dohodka in izobrazbe na razlike med spoloma odprto z nasprotujočimi si dokazi. Naša študija analizira razmerje dveh kontrastnih režimov oskrbe, podprti familializem (Avstrija) in privzeti familializem (Slovenija). Čeprav so spolne razlike med defamilialističnim in familialističnim režimom dobro dokumentirane, se razlike med državami, ki spadajo pod vrste familializma, tj. Privzeti familializem in podprti familializem sta premalo raziskana. Z uporabo nove semiparametrične metodologije dokazujemo velike razlike med državama, ki odražajo ukrepe in splošne značilnosti obeh režimov oskrbe in zagotavljajo podrobno razlago.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1932942Oskrba ranljivih starejših ljudi lahko obsega širok spekter nalog, ki nagovarjajo različne potrebe, povezane z različnimi posledicami, v smislu bremena oskrbe ali sposobnosti usklajevanja neformalne oskrbe s plačanim delom (Leitner, 2003; Bettio in Plantenga, 2004; Schulz in Sherwood, 2008, Saraceno, 2010). Razumevanje, kako si formalna in neformalna oskrba delijo različne naloge, bi lahko izboljšalo ciljanje na koristi dolgotrajne oskrbe in zagotovilo učinkovito in trajnostno mešanico oskrbe v prihodnosti. To je še posebej relevantno v kontekstu demografskega staranja, v katerem so neformalni oskrbovalci po Evropi zadolženi za nadomestitev ali dopolnitev dražjih storitev formalne oskrbe (Noelker in Bass, 1989, Litwin in Attias-Donfut, 2009, Prieto et al., 2011). Z našim člankom prispevamo k literaturi na več načinov. V teoretičnem smislu razvijemo podrobno analizo različnih modelov delitve nalog v primerjalni perspektivi z uporabo komplementarnega modela delitve nalog, ki združuje model s popolno delitvijo nalog med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci (dvojna specializacija, Litwak, 1985) s formalno specializacijo (Noelker in Bass, 1989, Hlebec in Filipovič Hrast, 2016). V empiričnem smislu preverjamo dve širši hipotezi: družbeno-ekonomski gradient bo v kontekstu familializma privzeto bolj strm, kot v podprtem familializmu; podprti familializem bolj prispeva k širši distribuciji oskrbe v družinah in k povečanju enakosti spolov. Za preverjanje prvega skupaj modeliramo dohodek in bogastvo, ki je predmet problema kolinearnosti (Sierminska et al., 2006, Jäntti et al., 2008, Sierminska et al., 2013). Med njima nadziramo skupno porazdelitev z razširitvijo pristopa na osnovi kopule Jänttija, Sierminske in Van Kerma (2015) na neparametrično nastavitev (njihov pristop temelji na parametričnih predpostavkah, ki temeljijo na modelu Singh-Maddala, za katerega priznavajo, da ima težave s porazdelitvijo). Predstavljamo rezultate treh širokih modelov z uporabo multinomialnih modelov, regresij na osnovi kopule in novega pristopa, ki temelji na lokalnih linearnih približkih. Modeli nam omogočajo, da (skupaj) ocenimo vzročne učinke spremenljivk dohodka in premoženja na različne vrste zagotavljanja dolgotrajne oskrbe. Upoštevamo tudi Bayesove razširitve. Uporabljamo presečni nabor podatkov SHARE (Raziskava zdravja, staranja in upokojevanja v Evropi) v Wave 6, za dve izbrani državi, Avstrijo in Slovenijo, z dvema kontrastnima režimoma oskrbe - podprti familializem in privzeti familializem. Naši rezultati kažejo, da se socialno-ekonomski gradient med državama jasno razlikuje le v nekaterih kategorijah komplementarnega modela. Zapuščina lahko deluje kot močna motivacija za zagotavljanje neformalne oskrbe, vendar lahko različna vloga bogastva pri razlagi uporabe neformalne oskrbe samo med dvema državama odraža različne vzorce bivanjske ureditve v starosti. Znano je, da je medgeneracijsko sobivanje skoncentrirano med premožnejšimi in je ta način bivanja v Sloveniji veliko bolj prevladujoč. Članek prinaša razširjen teoretični model izvajanja nalog oskrbe in njegovo preverjanje v empiričnih okoljih ter razširja predhodne analize. Novo skupno modeliranje dohodka in bogastva ima na splošno v prihodnosti pomembne posledice in aplikacije za raziskave na področju zdravstvene ekonomije in ekonomije (in družbenih ved).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1935502Obravnavamo povezanost dostopa do storitev socialne oskrbe na domu, ki je ključna formalna storitev oskrbe za stare, živeče v lokalni skupnosti oziroma v domačem okolju, z značilnostmi lokalne skupnosti po eni strani ter z individualnimi značilnostmi. Prispevek prinaša spoznanja o mehanizmih in pomanjkljivosti mehanizmov zagotavljanja kakovosti kot so (euqity, učinkovitost (efficeincy) in kakovost formalne oskrbe na domu. Regresijska analiza petih dimenzij subjektivne percepcije dostopa do socialne oskrbe na domu je pokazala, da ima cenovna dostopnost največjo količino pojasnjene variabilnosti. Potreba po oskrbi, skupaj z dohodkom in količino plačila storitve s strani uporabnika, so med najpomembnejšimi determinantami dostopa. Značilnost lokalne skupnosti (urbano vs ruralno) pa značilno pojasnjuje le percepcijo kakovosti socialne oskrbe na domu
F.12 Izboljšanje obstoječe storitve
COBISS.SI-ID: 54427395Ozadje: Kot v mnogih drugih evropskih državah je neformalna oskrba starejših vodilna oblika oskrbe v Sloveniji (Health at a Glance 2013: 181). Raziskave kažejo, da je intenzivna nega povezana z višjo stopnjo zdravstvenih težav za družinske oskrbovalce, ki se giblje od slabega splošnega zdravstvenega stanja do visoke stopnje simptomov depresije ali omejitev pri dejavnostih (Bookwala et al., 2004; Lamura et al., 2008; Jacobs in sod., 2014). Namen te študije je ovrednotiti z zdravjem povezano kakovost življenja družinskih oskrbovalcev starih ljudi, ki v Sloveniji prejemajo mešano oskrbo (tako neformalno kot formalno). Metode: Uporabljeni so bili podatki prve Slovenske nacionalne ankete o uporabnikih socialnega varstva na domu (SHC) in njihovih neformalnih oskrbovalcih. V raziskavi je sodelovalo 1151 neformalnih oskrbovalcev uporabnikov SHC. Kakovost življenja, povezana z zdravjem, je bila izmerjena z uporabo 18 vprašanj, ki so navajala različne težave, od bolečin v križu do depresije. Izračunana sta bila dva Likertova indeksa in uporabljena kot odvisni spremenljivki. Ugotovitve: Multivariatna linearna regresija (OLS) je pokazala, da so le izobrazba negovalca (+), percepcija dohodka družine (+) in breme oskrbe (-) imeli podobne učinke na dve komponenti zdravja. Biti moški (+) in starejši (-) je vplival na fiziološka vprašanja, medtem ko je geografska razdalja med oskrbovalcem in starejšim imela močan pozitiven vpliv na psihološko dobrobit. Razprava: Čeprav je bivanje z odvisnim starejšim staršem v Sloveniji pogosta oblika oskrbe, ima negativne učinke na psihološko zdravje oskrbovalcev. Za oskrbovalce, ki bivajo skupaj, je treba razviti storitve, ki bodo omogočale oddih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 35187293