V državah s prevladujočo družinsko oskrbo in manj razvitimi storitvami oskrbe je pomembno kot del učenja politike razumeti načine, kako se družine spopadajo s potrebami po oskrbi svojih šibkejših družinskih članov, da bi bili sistemi oskrbe bolj trajnostni. Filialna oskrba je bistveni element družinske oskrbe, vendar jo pomembno omejena z vključenostjo oskrbovalcev na trg dela; neenaka porazdelitev bremena oskrbe po spolu; in nezadostno priznavanje in politična podpora za družinsko oskrbo. Ta članek je obravnaval vprašanje trajnostne oskrbe starejših v filialistični državi Sloveniji, z identifikacijo strategij spoprijemanja, ki jih družine sprejemajo za zagotavljanje oskrbe. V ta namen so bili uporabljeni poglobljeni kvalitativni podatki na namenskem vzorcu 55 uporabnikov socialnih storitev oskrbe na domu in njihovih 55 družinskih oskrbovalcev, ki prebivajo v skupnosti. Identificirali smo pet zunanjih strategij spoprijemanja: uporaba formalnih storitev oskrbe, uporaba razširjene družinske mreže, uporaba širše mreže skupnosti, sobivanje in prilagoditve doma. Med notranjimi strategijami smo zaznali prilagoditve, ki so povezane z delom; opustitev prostočasnih dejavnosti; opustitev počitnic; vzpostavitev novih rutin; sprejemanje in iskanje zadovoljstva v oskrbi; povečane psihološke stiske, kot so skrbi in preobremenjenost; in nekaj nezadovoljenih potreb prejemnika oskrbe. Zelo malo strategij je mogoče opisati kot podprte s političnimi ukrepi, čeprav je taka podpora bistvena za povečanje trajnosti družinskega modela oskrbe.
COBISS.SI-ID: 33006595
Čeprav so odrasli otroci najbolj feminizirana skupina družinskih oskrbovalcev in oskrba ostarelih staršev ostaja področje najbolj trdovratne spolne delitve dela, problem spolne neenakosti v oskrbi staršev ni resneje izpostavljen, tako v raziskavah s področja spolne enakosti in družinske oskrbe kot tudi v socialnih politikah. Članek na podlagi podatkov iz reprezentativne raziskave o uporabnikih socialne oskrbe na domu in njihovih družinskih oskrbovalcev preučuje spolno strukturo družinskih oskrbovalcev v Sloveniji. Ugotavlja, da hčere oskrbujejo starše ne glede na različne okoliščine, medtem ko se sinovi aktivirajo predvsem, ko živijo v skupnem gospodinjstvu s starši in glede na raven resursov, s katerimi razpolagajo (nižja izobrazba, nižji dohodek). Spolne razlike so očitne tudi pri intenziteti pomoči pri osnovnih in podpornih opravilih; obe vrsti oskrbe izvajajo hčere bolj intenzivno kot sinovi. Ugotovljene razlike lahko pojasnimo z ideologijo žensk kot oskrbovalk, ki se razširja na raven politik staranja, in spolno delitvijo dela (gospodinjstvo, skrb za otroke), ki se razširja na področje družinske oskrbe staršev.
COBISS.SI-ID: 35968861
Evropske države se močno razlikujejo po deležu ljudi, ki prejemajo različne vrste oskrbe. Prav tako se precej razlikujejo glede družbenih značilnosti oskrbe, kot je razpoložljivost formalne oskrbe v državi. V prispevku smo raziskovali pojasnjevalni potencial kontekstualnih značilnosti zagotavljanja formalne oskrbe na domu in ovire za uporabo storitev dolgotrajne oskrbe starejših v evropskih državah. Uporabili smo podatke iz 5. vala Raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi (SHARE) ter jih analizirali z uporabo multinominalnega logističnega modela. Ugotovili smo, da manj vključenosti in slabše državno urejanje oskrbe na domu zmanjšuje uporabo formalne oskrbe ter njene kombinacije z neformalno oskrbo. Večja integracija in usklajevanje pri zagotavljanju storitev oskrbe na domu povečuje uporabo formalnih storitev. V državah z večjim deležem prijavljenih ovir pri uporabi sistema dolgotrajne oskrbe je manjša verjetnost uporabe formalnih storitev.
COBISS.SI-ID: 36263005
Oskrba odvisnih ostarelih staršev ali tastov je pomemben del medgeneracijske izmenjave znotraj družin, zlasti v državah, kjer sistem dolgotrajne oskrbe pretežno temelji na družinski oskrbi. V mrežah z mešano oskrbo si naloge oskrbe delijo družinski člani in formalni oskrbovalci. Poleg tega morajo odrasli otroci morda finančno pomagati staršem, zlasti zaradi finančnega bremena, ki ga formalna oskrba predstavlja za starejše. S pomočjo slovenske nacionalne raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu in njihovih družinskih članov, zbrane leta 2013, smo opazovali značilnosti in determinante medgeneracijskih finančnih transferjev v družinah, ki uporabljajo mešano oskrbo, znotraj diad, sestavljenih iz prejemnika oskrbe in družinskega oskrbovalca. Ugotovitve kažejo, da je med opazovanimi diadami precejšen delež finančne izmenjave. Poleg tega sta med determinantami pomembna tudi dohodek starejše osebe in obseg prejete oskrbe za finančne tokove navzgor (do starejšega starša) in navzdol (od starejšega starša). Sočasni tokovi se razlikujejo; njihovi glavni dejavniki so starost oskrbovalca, velikost gospodinjstva in izobrazba.
COBISS.SI-ID: 35571805
Teorija: Kakovost storitev dolgotrajne oskrbe vpliva na kakovost življenja uporabnikov in njihovih oskrbovalcev. Evalvacije lahko pokažejo neskladja med ponudbo storitev in potrebami uporabnikov in tako omogočijo korekcije storitev ter spodbudijo njihov razvoj. Metoda: Podatke prve raziskave uporabnikov socialne oskrbe na domu in njihovih neformalnih oskrbovalcev smo uporabili za evalvacijo petih teoretsko definiranih razsežnosti dostopa. Uporabili smo linearno regresijsko analizo. Rezultati: Cenovna dostopnost je bila v poprečju najslabše ocenjena (povprečje = 2,9), raven sprejemljivosti pa najvišje (4,0), razpoložljivost storitev, stopnja dostopnosti in ustreznost organiziranosti so bile v sredini (3,6). Z regresijskim modelom smo pojasnili 15-odstotno variabilnost v stopnji cenovne dostopnosti, ostale razsežnosti dostopa pa precej manj. Oskrbovančeve potrebe so bile najbolj vplivna determinanta, ki ima negativen vpliv na štiri razsežnosti dostopa (stopnja razpoložljivosti B = -,127, ustreznost organiziranosti B = -,113, raven sprejemljivosti B = -,120, cenovna dostopnost B = -,155). Na cenovno dostopnost značilno vplivajo tudi potrebe oskrbovancev (B = -,132). Družinski dohodki negativno vplivajo na oceno razpoložljivosti storitev (B = -,115), stopnjo dostopnosti (B = -,076) in na cenovno dostopnost (B = -,270). Prebivalci ruralnih območij nižje ocenjujejo stopnjo razpoložljivosti (B = -,070) in cenovno dostopnost (B = -,067). Razprava: Pokazali smo, da je cenovna...
COBISS.SI-ID: 35674973